“V tem času so kleti pri tržnih vinogradnikih polne, in če se zavedamo, da čez dobre tri mesece že lahko pričakujemo prve polnitve mladega vina letnika 2020, potem lahko z gotovostjo trdimo, da smo vinogradniki pred veliko vinsko krizo,” med strokovnimi nasveti v Kmečkem glasu piše Roman Štabus, specialist za vinogradništvo pri KGZ Maribor.

Vinogradi so v tem letu spet dobro obloženi in obeta se scenarij, ko bomo imeli ob velikih zalogah dodaten količinsko bogat nov pridelek, praviloma zelo dobre kakovosti, ki pa ne bo imel kupca. Zaradi tega se predvideva zlom vinskega trga, usihanje razvoja in vlaganj ter posledično pospešen nadaljnji proces hitre devinogradizacije Slovenije.

Da se prepreči ta napoved, so se v tem kratkem času, ki so nam na še na voljo, izoblikovali predlogi državne pomoči in oblike strokovnih priporočil za uspešno samopomoč vinogradnikom.

V času krize je država pomagala prav vsem državljanom, tudi vinogradnikom. Tako so bili mali vinogradniki, ki predstavljajo več kot 90 % vseh slovenskih vinogradnikov, prvič v samostojni Sloveniji deležni državne ugodnosti v obliki polovičnega zmanjšanja katastrskega dohodka. Tržnim vinogradnikom pa je bila zaradi izpada prodaje dobrodošla sektorska pomoč  v višini 630 evrov/ha vinograda. Ob tem je pred nami še scenarij o več oblikah direktne pomoči, kar sicer še ni sprejeto, obstaja pa velika verjetnost, da se v določenem času in obsegu tudi uresniči.

Zelena trgatev

Zelena trgatev je način, ko se vinogradnikom ponudi možnost, da odstranijo pridelek do prvih zoritvenih procesov, v času, ko je grozdje še zeleno, zato pa dobijo denarno odškodnino. Ta ukrep spada med skrajne tehnološke ukrepe, s katerim se želi razbremeniti in ohraniti vinski trg pred zlomom. Strokovno zelena trgatev ne koristi trti, ker je to grob poseg v njen razvoj, ekonomsko pa lahko zagotovi mnogim vinogradnikom obstoj in nadaljnji vinogradniški razvoj.

Za zeleno trgatev naj bi se odločili tisti vinogradniki, ki povečini tržijo svoja vina v nižjih cenovnih razredih do 2 evra/liter in prodajajo svoje grozdje izpod 0,50 evra/kg. Za resne tržne  vinogradnike pa ta ukrep dolgoročno ni primeren, saj izpad vinskega letnika lahko na trgu ogrozi tako trženje kot konkurenčnost in obstoj.

Sredstva, namenjena zeleni trgatvi, lahko dosegajo do največ 60 % letnih stroškov v vinogradu in po naših strokovnih izračunih znašajo med 2000 in 3000 evrov/ha. Ocenjujemo, da bi uspešnost tega ukrepa zagotavljala vključitev 20 % slovenskih vinogradov ali 3000 ha, kar bi predstavljalo 6 do 9 milijonov evrov skupnega stroška.

Težava pri sprejemanju tega ukrepa so vsekakor finančna sredstva, zato ker moramo za zeleno trgatev zagotoviti sredstva iz državnega proračuna. Realno bi lahko ta ukrep uspešno izvajali le iz sredstev EU proračuna, namenjenih za blaženje razmer po epidemiji. Prepričani smo, da bo ukrep zelene trgatve izveden v zelo omejenem obsegu in ne bo veliko pripomogel k razrešitvi težav z letošnjimi tržnimi viški grozdja.

Interventni odkup vina prejšnjih letnikov in letošnjega pridelka grozdja ter krizno skladiščenje vina

Tako odkup zalog vina lanskih in starejših letnikov kot letošnjega pridelka grozdja bi država izvedla z namenom destilacije in zagotovitve bodočih državnih zalog etanola kot zaščitnega sredstva. Umik 10 milijonov litrov starega vina in odkup 10 milijonov kg grozdja letošnjega letnika bi po našem mnenju v veliki meri zagotovil normalizacijo stanja na vinskem trgu. Tudi krizno skladiščenje je lahko primeren način, s katerim bi, sicer v omejenem obsegu, skladiščili le strukturna buteljčna vina v steklenicah kot rezervo za kasnejše trženje.

Pred samo uresničitvijo se postavlja več vprašanj in upravičenih dvomov. V prvi vrsti so vprašljiva sredstva za odkup vina, prav tako pa tudi odkupna cena vin, namenjenih destilaciji.

Po našem mnenju bi morala biti cena za odkupljeno vino 1,2 evra/liter in za grozdje najmanj 0,50 evra/kg, ob tem pa moramo dodati še vsaj 0,21 evra/liter predelanega mošta predelovalnim vinskim kletem.

Po drugi strani pa je velika težava, da v Sloveniji danes nimamo ustrezno velikih praznih kletnih skladiščnih prostorov in ne predelovalnih kapacitet za destilacijo ter transport teh količin v tujino, kar bi močno povečalo stroške tega ukrepa. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je tržna cena etanola na svetovnem trgu zelo nizka. Če želimo po konkurenčni ceni pridobivati etanol, potem odkupna cena vina ne more presegati več kot 0,35 evra/liter. Zagotavljanje višje cene odkupljenim vinom za destilacijo lahko omogoča zgolj politična, in ne ekonomska odločitev!

V primeru interventnega odkupa grozdja pa se bo podobno zgodilo tudi z odkupno ceno grozdja, ki se bo pričela pri resnično neverjetni in za vinogradnike povsem nesprejemljivi ceni 0,05 evra/kg.  

Državna pomoč

Državna pomoč se bo uresničila, ne vemo pa kdaj in v kolikšnem obsegu, vsekakor pa je prav, da smo ob tem zadržani in predvsem realni v pričakovanjih. Občasna interventna pomoč države vinogradništvu je pomembna za ohranitev stabilnega vinskega trga, dolgoročno pa lahko vinogradništvo in vinogradnike ohrani v slovenskih vinogradih samo ekonomično pridelano kakovostno grozdje, iz katerega donegujemo dobro prodano kvalitetno ter dobro plačano in tržno iskano vino.

Ob državni pomoči je za vinogradnike pomembna in po dolgoletnih izkušnjah tudi najbolj učinkovita vinogradnikova samopomoč, ob tem pa še strokovna pomoč, ki nudi strokovna znanja in  ukrepe za pridelavo sicer manjših količin, toda boljše kakovosti. Poglavitna naloga vinogradniške stroke je, da s svojim znanjem in delom vinogradnikom zagotavlja redno dolgoletno ekonomično pridelavo kakovostnega pridelka grozdja in vina, v kriznih obdobjih pa mora vinogradnikom zagotavljati tudi obstoj in nadaljnji razvoj.

Samopomoč in strokovna pomoč

Za preprečitev in omilitev vinske krize predlagamo v obliki izvedenih tehnoloških ukrepov  pletve in redukcije količine pridelka odstranitev dela kabrnkov pred cvetenjem in grozdičev po cvetenju.

Kot je pomen države v interventnih ukrepih, je pomen vinogradniške stroke v strokovnem zagotavljanju in izvajanju dinamičnih standardov ekonomične, naravi, okolju in ljudem prijazne pridelave vedno bolj kakovostnega grozdja in vina, s katerim lahko dosegamo višje zastavljene cilje, boljšo kakovost in višje prodajne cene.

Izhodišče za zmanjšanje pridelka se prične s pletvijo ali odstranitvijo vseh nepotrebno rastočih pregostih in slabo razvitih mladik. S pletvijo zagotavljamo ob povečani zračnosti in  odpornosti tudi po kakovosti in razvitosti grozdja bolj izenačen pridelek. Pletev na količino in kakovost praviloma opravimo pred cvetenjem trte, v določenih primerih pa tudi lahko po cvetenju. Vsekakor ta ukrep priporočamo pred cvetenjem, ko je z manj stroški tudi bolj hitro opravljeno delo.

Pletev po deblih in pletev na čepih in reznikih (»na glavi trte«) je zgolj samo po sebi umevno čiščenje trte, ki ga naj opravi vsak vinogradnik, ker se s tem poveča zračnost in v veliki meri zmanjša nevarnost nastanka in širjenja bolezni.

Pletev po dolgem rodnem lesu ali šparonih predstavlja odstranjevanje dvojnih in podpovprečno razvitih in pregostih poganjkov. Z običajno pletvijo se praviloma količina pridelka zmanjša le v manjšem obsegu, zato ker se preostalo grozdje lahko nadpovprečno razvije in s tem v veliki meri nadoknadi količino. Pletev po deblu, glavi in šparonih zahteva strokovno usposobljenega vinogradnika in od 40 do 100 delovnih ur/ha. Danes tržni vinogradniki pletev po deblu opravijo s stroji, v tujini pa v ta namen že uporabljajo strojne »grozdne krtače», s katerimi hitro in z nizkimi stroški v veliki meri razredčijo cvetove in s tem posledično vplivajo na zmanjšano količino in povečano kakovost pridelka grozdja.

Po opravljeni pletvi pa lahko v določenih letih, zaradi izrednih razmer, nastopi potreba po dodatnem redčenju in delnem odstranjevanju grozdja, ko z zmanjšanjem količin pridelka vplivamo na ohranitev stabilnega vinskega trga, s povečano kakovostjo preostalega pridelka  pa zagotavljamo možnosti za še bolj učinkovito bodoče trženje vina.

Redčenje grozdičev in grozdja

Redčenje grozdičev in grozdja na rodnih mladikah je dokončna določitev števila grozdov s ciljem zmanjšati količino in povečati kakovost grozdju in vinu. V sedanjih razmerah naj tržni vinogradniki po cvetenju svoje trte dokončno očistijo in prezračijo z dodatno pletvijo, nato pa se v skladu s stanjem kakovosti svojih zalog vina, svojo finančno močjo in razmerami, ki so in se še predvidevajo na trgu, odločite za zavestno zmanjševanje količine pridelka s ciljem pridelati manj grozdja in vina, ki pa naj bo bolj kvalitetno. V tem letu se spet napoveduje s soncem bogato poletje, in če se bodo naše trte dobro počutile, bodo posledično ponudile spet izjemen kakovostni vinski letnik. Če v takem letniku zavestno zmanjšate količino pridelka, lahko pridelate nadpovprečno kakovostna strukturna vina z višjimi alkoholi, ki bodo namenjena za dolgo časovno obdobje trajanja, ponudbe in prodaje, to pa je ena od značilnosti za vsa najbolj draga in cenjena evropska vina.

Redčenje grozdja na trtah z velikimi grozdi

Pri vseh rdečih sortah, razen modrega pinota, pustimo na vsaki mladiki samo en grozd, na vsaki trti pa 6 do 12 grozdov, ki pa še vedno lahko zagotavljajo (pre)visok pridelek. V takih primerih moramo v času, ko imajo bele sorte 21 Oe in rdeče sorte 28 Oe, izvesti delitev grozdja (v drugi polovici julija ali v začetku avgusta). Ob tem pa moramo poudariti, da odstranjevanje kabrnkov in grozdičev skupno z delitvijo grozdja zahteva spet dodatnih 100 ročnih ur/ha.

Redčenje na vseh ostalih trtah z manjšimi grozdi

To opravimo po cvetenju, tako da pustimo na rodni mladiki samo dva grozdiča. Ko grozdje prične zoreti, pa ob upoštevanju naravnih danosti (toča, rastlinske bolezni, insekti, gniloba)  pričnemo z odstranitvijo višje ležečih grozdov. Čas odstranjevanja grozdja naj se prične z  prvimi zoritvenimi procesi (mehčanje in obarvanje jagod), ob tem pa naj se grozdje odnese iz vinograda.

Stroškovno pletev in odstranitev grozdja skupno zahtevata do 200 ročnih ur/ha.

Danes pri maloštevilnih tržnih in razpoznavnih vinarjih postaja »ostra» pletev in redukcija pridelka grozdja stalnica redne pridelave in utečeni standard za tržno razpoznavnost in uspešnost na vinskem trgu. Ti vinarji vedo, da je kakovost vina zgolj izhodiščni standard tako za vstop kot za dolgoročni obstoj na vinskem trgu, doseganje pravih cen na tem trgu pa je nadstandard, ki ga s svojim delom, lastno sposobnostjo in svojo edinstveno zgodbo mora zagotoviti vinogradnik in vinar izključno sam.

In če povzamemo, je pred vinogradniki v tem letu veliko stisk in negotovosti in prav tako je  veliko vprašanj ter žal malo pravih in pomirjajočih odgovorov. Pred nami je vinska kriza in prav vsak vinogradnik bo moral ob tem globoko premisliti, kaj bo lahko naredil sam, da bodo posledice čim lažje in sprejemljive. Realnost je povečini v samopomoči in strokovni podpori, državna pomoč bo ob tem zgolj kot prijetno presenečenje in pomembno dopolnilo.

Ob vseh stiskah se vinogradniki, tako kot ostali kmetje, ki živimo z naravo, ne bojimo kriz, ker bomo tudi v bodoče gradili na preskušanem in preprostem receptu: pošteno in uspešno delo, vzajemna pomoč, odgovorna samopomoč, razvijanje novih znanj, inovativnost, iznajdljivost, ustvarjalnost in negovanje spoštljivih medsebojnih odnosov. Ob globoki veri, hvaležnosti in zaupanju kulturno sodelujmo in bodimo z optimizmom zazrti v našo skupno bodočnost in našo izjemno lepo Slovenijo.