Ko smo se s kmeti že kmalu po novem letu pomenkovali, kakšna naj bi bila letošnja letina, so nekateri rekli, da se jim dozdeva, da bo sušna. Zakaj? Ja, letos je prestopno leto, ki po izročilu starih ljudi ni kaj prida. No, temu razlogu smo se samo nasmejali.

V nadaljevanju zime pa ni bilo ne snega ne dežja, zaloga vode v zemlji je hitro kopnela. Ko smo se marca soočili s koronavirusom, je bila vsa pozornost namenjena tej tematiki – v kmetijstvu posledicam zaradi omejevanja odkupa in padanja odkupnih cen.

Kako se na njivah, travnikih in vrtovih stopnjuje suša, pa se je pokazalo, ko je bilo treba začeti s spomladanskimi opravili. Površinski setveni sloj je povsem izsušen, travna ruša je porjavela in kljub nekaj toplim obdobjem se trava ne razrašča.

Napovedi za skorajšnje padavine se niso uresničile

Zato kmete skrbi, kakšen in kdaj sploh bo prvi odkos, pred nami pa so prvomajski prazniki, ko naj bi bila na vrsti košnja za travno silažo. Pomanjkanje vode se pozna na posevkih ozimnih žit, tudi jarine so slabo kalile. Nekateri kmetje so v obdobju med obema pozebama že spustili živali na pašo, jim pripeljali suhe bale, in ko so jih pojedle, so živino nagnali nazaj v hleve. Z mlado pašo ni bilo nič.

Suša je motila tudi razvoj zgodnjih zelenjadnic, tako sadik kot sejanih posevkov, ki jih je bilo potrebno zalivati.

Kmetje iz Prekmurja, najbolj kmetijske pokrajine, kot ji rečemo, nam poročajo, kako se je za traktorji kadilo, ko so pripravljali njive za setev koruze. Po besedah poznavalcev je februarski, marčevski in aprilski primanjkljaj vode vsaj 100 litrov na kvadratni meter. Ob tem se spominjajo lanskega leta, ko so bile padavine domala idealno razporejene, in pravijo, da je veliko vprašanje, kdaj, če sploh kdaj, bo spet tako.

Pridelovalcem na Vipavskem in na Obali je zgornji sloj tal izsušila še močna burja, ki je povzročila veliko škode zaradi vetrne erozije ter še pospešila izhlapevanje.

Zaporedne suše

Po suhi zimi in zgodnji pomladi obeti za začetek sezone torej niso najboljši. Če upoštevamo še višje povprečne letne temperature, nas lahko še bolj skrbi. Po izkušnjah podobnih let se namreč lahko spomladanska suša ob naglem prehodu v vročino stopnjuje tudi v poletno sušo. Tak primer je bilo leto 2012, ko se je padavinski primanjkljaj začel že oktobra leto poprej ter nadaljeval vse obdobje zimskega mirovanja rastlin.

Suša in posledične škode v kmetijstvu se v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih pojavljajo že skoraj vsako drugo leto. Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik  pa je povedala, da smo le nekaj let nazaj imeli dve zaporedni sušni leti 2012 in 2013 ter celo triletno obdobje 2000 do 2003. Pravi še, da pojav suše nikakor ne sme biti več presenečenje. Da res ne bo, je v tej številki Kmečkega glasa priloga o namakanju.

Kako pomembni so postavljeni namakalni sistemi, se je letos že pokazalo tudi za potrebe oroševanja, saj so bili vinogradi in sadovnjaki že dvakrat izpostavljeni zelo nizkim temperaturam in pozebi.

In če si že spomladi sledijo težave s prodajo mleka, živine, lesa in drugega, potem pa se k temu doda še suša in pozeba, ki vzameta velik del pridelka, je težko ostati optimist.

Že res, da pravijo, da kmet ne bo lačen, toda časi zahtevajo več kot le poln želodec. Treba je imeti tudi denar za plačilo tekočih položnic, za pokojninsko zavarovanje, za gorivo… Je pa čas za razmišljanje o novih strojih ali investicijah, saj so mnogi, ki sicer ob kmetovanju hodijo še v službo, zdaj doma. Tako se vsaj delo bolj v miru opravi.