S koruzo je v naših razmerah mogoče na relativno enostaven in poceni način pridelati največjo količino energije na površinsko enoto. 

Koruza je poleg pšenice in riža v svetovnem merilu najpomembnejše žito. Tudi v Sloveniji je po obsegu pridelave in po svojem pomenu poglavitna krmna rastlina, tako da vsako leto s koruzo posejemo okoli 40 odstotkov njiv. Vzrok za to so sorazmerno ugodne naravne danosti za pridelovanje in pretežna usmerjenost slovenskega kmetijstva v živinorejo.

Naslednja številka Kmečkega glasa zato prinaša posebno prilogo o koruzi, v sklopu katere bo poleg priporočenih hibridov za pridelavo koruze za silažo in za zrnje tudi pregled razmer na trgu koruze ter priporočila, kako se s pridelavo te poljščine “prilagoditi” suši, ki vse bolj pesti naše kmete.