Slovenski prašičerejci imajo svoj enoten rejski program za prašiče (SloHibrid), nobenega razloga ni, da se mu ne zaupa, a vseeno je večkrat na preizkušnji naša zaveza po lokalni hrani.

“Veliko truda in odpovedovanja rejcev ter zavzetosti in vztrajnosti strokovnih služb, predvsem pa časa, je bilo potrebnega, da smo ga razvili do te stopnje in ohranili. Tak, kot je, je zagotovo konkurenčen kateremu koli tujemu. Tudi v prašičereji bi v prihodnje kazalo upoštevati star pregovor: Kdor tuja polja zaliva, svoja zanemarja,” meni Sašo Sever, kmetijski svetovalec s KGZ Murska Sobota, v strokovnem prispevku v Kmečkem glasu.

Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne, pravi nek drug ljudski pregovor. V obstoječem ekonomskem položaju prašičerejcev, ki je slab, naj se sliši še tako utopično, a dejstvo je, da bo moralo priti do poslovne in proizvodne organiziranosti med prašičerejskimi kmetijami, sicer se naši prašičereji bolj slabo piše. Slej ko prej bo sleherni potrošnik na blagajniškem računu lahko preveril poreklo.

Več prihodnjo sredo v najnovejši številki Kmečkega glasa.