Kmečki glas, najstarejši slovenski tednik, katerega prva številka je izšla med drugo svetovno vojno, junija 1943, v Rampohi na Kočevskem, te dni praznuje 72 let. To je častitljiva starost in z njo modrost, ki jo cenimo pri kmetih in jo kmetje cenijo pri Kmečkem glasu.

Ko se pogovarjamo s kmeti, ki štejejo nekako toliko let kot Kmečki glas, s ponosom povedo, da se je kmetija ohranila in razvijala predvsem zaradi pridnosti, vztrajnega in trdega dela, včasih kmečke trme, in predvsem – s kmečko pametjo.

Ob 72-letnici izhajanja Kmečkega glasa naročnikom in bralcem ne obljubljamo nič drugega kot to, kar reče vsak preudaren kmet: da bomo še naprej delali, skušali premagovati ovire, s časopisom in prilogami ter z informacijami na naših spletnih straneh prenašali novosti od strokovnih institucij do kmetov ter dobre prakse od kmetov za kmete. Pred očmi bomo imeli gospodarnost, ker danes še bolj kot včasih brez tega ne gre, in željo, da bi se trend vračanja h kmetovanju in k ljubezni do zemlje, ki ju je moč že zelo zaznati, pri mladih še okrepil.

Peter Zadel, direktor Kmečkega glasa, in Peter Vrisk, predsednik ZZS

Na praznovanju obletnice so se zaposlenim pridružili predstavniki Zadružne zveze Slovenije, in sicer Peter Vrisk, Bogdan Štepec in Anita Jakuš. Ko smo nazdravili, smo ob tem čestitali tudi našemu novinarju Kristijanu Hrastarju za okrogel jubilej.