Na obdobje shranjevanja lahko pomembno vpliva način pridelave. Znano je, da ima čebula iste sorte, pridelana iz semena, daljšo skladiščno sposobnost in se lahko shranjuje daljši čas kot pridelana iz čebulčka.

Natalija Pelko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto piše takole: “Večina vrtnin se pri nas za shranjevanje pobira v tehnološki zrelosti (zelje, cvetača, brokoli, korenje, radič), a na primer zelje za skladiščenje naj ne dozori na njivi.”

Zelje poberemo, ko je glava kompaktna, značilne velikosti za sorto in ne začne izgubljati barve oziroma je v tehnološki zrelosti. Če ga pobiramo v fiziološki zrelosti, glave v skladišču pogosteje pokajo in ne prenesejo nižjih temperatur. Zaradi prepoznega pobiranja lahko pride tudi do več okužb z glivami in bakterijami, ki povzročijo velike težave v skladišču.

“Zelje poskušamo pobrati pred mrazom, saj je sicer bolj občutljivo na mehanske poškodbe.

V skladišču nimamo le poljske toplote z njive, ampak toploto proizvaja tudi zelenjava sama.

Pri višjih temperaturah v skladišču, kjer ni hlajenja, pride do tako imenovanega maksimuma dihanja, ki močno skrajša rok trajanja pridelkov.

Z naraščanjem temperature in zniževanjem relativne vlage se povečuje intenzivnost dihanja in transpiracija, zaradi česar lahko pride do velike izgube vode in prehitrega staranja pridelkov, uvelosti, prezrelosti in neoskusnosti. Pridelki hitreje venijo in izgubljajo sočnost, jedilne lastnosti oziroma t.i. uporabno vrednost.

Več o shranjevanju zelenjave pa v Kmečkem glasu.