Narava to poletje kaže svojo moč z vetrolomi in močnimi nalivi s točo, ki povzročajo škodo tako v kmetijstvu kot v gozdovih. Po do zdaj zbranih ocenah je v gozdovih poškodovane več kot 630.000 m3 lesne mase. Da bi preprečili nastanek še večje škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanih območjih, pozivamo lastnike, naj pregledajo svoje gozdove in se nujnih del za sanacijo lotijo čim prej – a skrajno previdno.

O poškodbah v gozdovih poročajo iz 13 od 14 gozdnogospodarskih območij (GGO) Zavoda za gozdove Slovenije. Edino gozdov Kraškega GGO, kjer je lani pustošil požar, letošnja neurja niso prizadela. Najbolj so poškodovani gozdovi GGO Bled (171.000 m3 lesne mase), GGO Slovenj Gradec (121.000 m3 lesne mase), GGO Tolmin (70.000 m3 lesne mase), GGO Maribor (60.000 m3 lesne mase) in GGO Murska Sobota (55.000 m3 lesne mase), kjer je podiralo posamezno, v šopih in skupinah ter tudi cele sestoje. Medtem ko je v GGO Ljubljana (45.000 m3 lesne mase), GGO Kranj (35.000 m3 lesne mase), GGO Novo mesto (31.000 m3 lesne mase), GGO Nazarje (19.000 m3 lesne mase), GGO Celje (10.000 m3 lesne mase), GGO Kočevje (8.000 m3 lesne mase) in v drugih manj poškodovanih GGO podiralo posamezna drevesa ob gozdnih robovih in infrastrukturah ali v šopih in skupinah. V večini primerov gre za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.
Najbolj poškodovani so gozdovi na severu države. Na Koroškem je to na območju Prevalj (Leše, Jamnica), Slovenj Gradca (Pameče, Troblje), Radelj (Dobrava, Hudi kot, Sveti Anton) in Črne na Koroškem (Javorje). Na zgornjem Gorenjskem so celi sestoji podrtih dreves v dolinah Radovna, Krma in Kot, večja podrta področja so tudi na Jelovici. Na Tolminskem in Bovškem so ploskovne poškodbe gozdov na pobočjih Polovnika nad Čezsočo in v dolini Zadlaščice, na območju Maribora so poškodbe največje v Slovenskih goricah, in sicer severno od Lenarta in proti Apaški dolini ter naprej proti Gornji Radgoni.

Ugotavljanje poškodb gozdov še poteka
Pregledovanje gozdov za ugotavljanje poškodb je ponekod močno oteženo zaradi neprevoznosti ali poškodovanosti gozdnih cest, zato zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije poškodovane gozdove pregledujejo tudi z brezpilotnimi letalniki. Skupno je po prvih ocenah v julijskih vetrolomih poškodovanih dobrih 540.000 m3 dreves, kar predstavlja desetino letnega poseka dreves. Bolj natančni podatki o dejanski poškodovanosti bodo znani po umiritvi razmer.
Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. Smrekovi gozdovi v večjem delu Slovenije so bili že pred vetrolomom oslabljeni zaradi napada podlubnikov.

Ker so poškodovane smreke zelo primerne za še večjo namnožitev podlubnikov, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavod za gozdove Slovenije pozivata lastnike gozdov, da najprej začnejo s sečnjo poškodovanih gozdov na območjih, kjer prevladuje smreka. Usmerijo naj se na pretežno smrekove sestoje, v katerih je poškodovanost manjša, saj je v teh sestojih nevarnost za dodatno škodo zaradi namnožitve podlubnikov največja, ker bodo uničili tudi nepoškodovane smreke.

Previdno v gozdu

Del v gozdu se je vedno treba lotiti previdno in primerno opremljen. Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato naj se lastniki gozdov za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za delo v nevarnih razmerah usposobljeni in primerno opremljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce. Poiščejo jih lahko tudi na portalu www.mojgozdar.si ki ga ureja Gozdarski inštitut Slovenije.

Lastnikom gozdov ni treba čakati na izdajo odločbe o poseku lesa, ampak se ob primernih in umirjenih vremenskih razmerah lahko odprave posledic vetroloma lotijo takoj, ko so o poškodovanosti v gozdovih obvestili revirnega gozdarja, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije in napotila v zvezi s sanacijo.

Pred začetkom sanacije je smiselno določiti tudi prioritete. Prva prioriteta naj bo zagotovitev prevoznosti gozdnih cest in sanitarni posek dreves, ki ogrožajo ljudi in objekte. Druga prioriteta je sanitarni posek na območjih z razpršenimi poškodbami smreke, posebno pozornost pa se mora posvetiti tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve vode ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.
Zaradi obsežnosti vetroloma bo Zavod za gozdove Slovenije pripravil vrsto izobraževanj o varnem delu v gozdovih pod sloganom Previdno v gozdovih. S tem želi ozaveščati o pomembnosti varnega dela v gozdu v nevarnih razmerah in usposabljanju za delo z motorno žago ter tudi tako prispevati k preprečevanju delovnih nesreč v gozdovih. Največ nesreč se zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav, predvsem motorne žage in traktorja, ter slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki se lotijo dela v gozdu, kjer je pomemben dejavnik starost. Pri delu v gozdu namreč ni potrebna samo popolna tehnična in zaščitna gozdarska oprema, pomembne so tudi preudarnost, veščine in znanje ter psihofizična kondicija.

Spravilo in sledljivost lesa

Spravilo prevrnjenih, polomljenih, obviselih dreves, ki so ponekod prepletena, je najbolj varno opraviti s strojno sečnjo. Na predelih, kjer so poškodovana večja območja, a je lastništvo gozdov razdrobljeno, je zato priporočljivo, če se lastniki uspejo dogovoriti in poiskati skupnega izvajalca. Tako bodo tudi dogovori za odkup lesa lažje stekli, saj bodo količine lesne mase večje, kot če bi se vsak lastnik dogovarjal ločeno.

Ob tem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja vse lastnike gozdov, ki bodo posekan les prodali, na dosledno izpolnjevanje evidenčnega lista. To je pripomoček za preprosto zagotavljanje sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov pri njihovem prevozu in za pregledno vodenje podatkov oziroma za zagotavljanje predpisanih informacij v primeru kontrol. Lastniki gozdov naj hranijo tudi vse spremljajoče dokumente, kot so odločba o odobritvi poseka izbranih dreves, drugi s posekom povezani dokumenti, računi za prodani les, pogodbe in podobno, da imajo v primeru inšpekcijskih ali carinskih kontrol zbrana vsa potrebna dokazila o sledljivosti lesa.