Evropska unija z ukrepi SKP 2023-2027 podpira digitalizacijo kmetijstva, ker prispeva k konkurenčnosti kmetij, učinkovitejši rabi naravnih virov, inovacijam in trajnostnemu upravljanju kmetijske proizvodnje. V sklopu varstva rastlin digitalizacija dopolnjuje kolobar, ustrezno obdelavo tal, preprečevanje širjenja plevelov in premišljeno uporabo herbicidov, saj digitalne tehnologije omogočajo učinkovitejše zatiranje plevelov, zmanjšujejo nepotrebno porabo fitofarmacevtskih sredstev in prispevajo k bolj trajnostni pridelavi žit.

Zatiranje plevelov je eden ključnih ukrepov za zagotavljanje stabilnega pridelka ozimnih žit. Pleveli žitom odvzemajo vodo, hranila in svetlobo, tekmujejo z njimi za rastni prostor ter posledično zmanjšajo pridelek. Posebej pomembno je pravočasno ukrepanje v jesenskem obdobju, saj tako dosegamo višje pridelke, predvsem pa si zagotovimo bolj brezskrbno pomlad, ki je glede vremena lahko zelo nepredvidljiva.

Pravočasno ukrepanje je temelj uspeha

Pri zatiranju plevelov po vzniku ozimnih žit je treba najprej prepoznati prevladujoče plevelne vrste in oceniti njihovo razširjenost. Med pogostejšimi so navadni srakoperec, njivski lisičji rep, enoletna latovka ter različne širokolistne plevelne vrste, kot so jetičniki, mrtve koprive in plezajoča lakota. Izbira ustreznega ukrepa je odvisna od sestave plevelne združbe, razvojne faze plevelov, vrste žita in vremenskih razmer.

Pri uporabi herbicidov po vzniku je pomembno, da pleveli niso preveč razviti in da so razmere primerne za delovanje izbranega sredstva. Upoštevati je treba temperaturo, vlažnost, padavine, stanje posevka ter navodila na etiketi in v dovoljenju za uporabo. Nepravilno izbran čas tretiranja lahko zmanjša učinkovitost zatiranja, poveča tveganje za poškodbe posevka in povzroči nepotrebne stroške.

Tradicionalno škropljenje pogosto temelji na enakomernem nanosu po celotni površini njive. Vendar zapleveljenost ni vedno enakomerna, zato je lahko del sredstva uporabljen tam, kjer ga posevek dejansko ne potrebuje. Digitalne rešitve omogočajo, da se tretiranje bolje prilagodi razmeram na zemljišču. Naprednejše škropilnice lahko s pomočjo senzorjev, kamer in programske opreme zaznavajo prisotnost plevelov ter prilagajajo nanos na posameznih območjih ali mestih, kjer je to tehnično izvedljivo in agronomsko upravičeno.

V Sloveniji je razvoj kmetij povezan tudi s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike SKP 2023–2027. Intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev spodbuja tudi naložbe za natančnejše nanašanje fitofarmacevtskih sredstev.

Pomembno vlogo imajo tudi sistemi za nadzor pretoka in tlaka ter elektronsko krmiljenje šob. Ti pomagajo ohranjati ustrezen nanos ob spreminjanju hitrosti vožnje in zmanjšujejo tveganje za neenakomerno aplikacijo. Digitalni zemljevidi zapleveljenosti, pripravljeni na podlagi pregledov njiv, posnetkov ali drugih podatkov, lahko pomagajo pri načrtovanju ciljanega tretiranja. Vendar je treba upoštevati, da satelitski posnetki sami po sebi praviloma ne omogočajo zanesljivega razlikovanja vseh plevelnih vrst od posevka. Podatke je zato treba preveriti na terenu.

Digitalno odmerjanje ne pomeni samovoljnega zmanjševanja predpisanega odmerka. Količina sredstva in način uporabe morata ostati v mejah dovoljenja ter navodil za uporabo, sistem pa mora zagotoviti ustrezno učinkovitost in preprečevati zanašanje škropiva. Prednost tehnologije je predvsem v tem, da se sredstvo nanese natančno, enakomerno in na ustrezno površino.

Manj izgub, večja učinkovitost in varovanje okolja

Z natančnejšim vodenjem škropilnice, izklapljanjem sekcij in ciljno aplikacijo je mogoče zmanjšati prekrivanje, nepotrebno porabo škropilne brozge ter obremenitve okolja. Učinkovitejše načrtovanje tretiranja lahko prihrani čas, gorivo in delo, digitalne evidence pa omogočajo pregled nad porabo sredstev, obdelanimi površinami in izvedenimi ukrepi.

Uspešno zatiranje plevelov po vzniku ozimnih žit temelji na pravilnem prepoznavanju plevelov, izbiri ustreznega ukrepa in pravočasni izvedbi. Z združevanjem strokovne presoje, integriranega varstva rastlin in digitalnih rešitev lahko kmetijska gospodarstva učinkoviteje varujejo pridelek, zmanjšujejo nepotrebne stroške ter prispevajo k odgovornejši in konkurenčnejši pridelavi ozimnih žit.

Fotografija: Shutterstock