EU podpira agrorobotiko predvsem zato, ker jo vidi kot orodje za hkratno reševanje več problemov evropskega kmetijstva: pomanjkanja delovne sile, visokih stroškov, pritiska na okolje in potrebe po večji odpornosti na podnebne spremembe.

Dogodek Agrorobotika in strniščna obdelava tal, ki je potekal v Grosupljem in ga je za Kmečki glas predstavil Izidor Založnik s Kmetijskega inštituta Slovenije, je na enem mestu povezal več področij razvoja sodobnega kmetijstva – avtonomno kmetijsko mehanizacijo, brezpilotne letalnike, obdelavo tal in dosevke. Dogodek so organizirali Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Strojnik krožek Kmetovalec in Kmetijski inštitut Slovenije, udeležilo pa se ga je več kot 150 obiskovalec.

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki je del SKP 2023-2027. Pri IRP 38 ne gre za to, da bi EU kmetom preprosto kupovala robote, ampak je namenjen konzorcijem institucij znanja, ki razvijajo, preizkušajo in prenašajo nove tehnologije v prakso. V Sloveniji je eden od šestih vsebinskih sklopov izrecno digitalizacija in robotizacija v rastlinski pridelavi. Za prvi razpis je bilo namenjenih 12 milijonov evrov, projekti pa se izvajajo do leta 2029.

Avtonomni traktor v vlogi delavca na njivi

Največ zanimanja je vzbudila predstavitev avtonomnega sistema AgXeed W4. Pri avtonomni mehanizaciji ne gre več zgolj za traktor, ki samodejno sledi določeni liniji, temveč za sistem, ki lahko po vnaprej pripravljenem načrtu samostojno opravlja določeno delovno nalogo. Človek pri tem ostaja tisti, ki delo načrtuje in nadzoruje, stroj pa prevzame izvedbo.

AgXeed W4 je štirikolesna platforma, namenjena predvsem lažjim obdelavam tal, negi posevkov in specialnih kultur. Da je omogočeno avtonomno delovanje, mora robot »vedeti«, kje je, kaj je pred njim in kaj mora narediti. Zato uporablja kombinacijo senzorjev za zaznavanje okolice, radarje, ultrazvočne senzorje in varnostni odbijač. Pomemben del celotne rešitve je programska oprema, ki omogoča predhodno načrtovanje dela, spremljanje stroja v realnem času ter zbiranje, shranjevanje in analizo podatkov. Robot tako lahko prevzame ponavljajoča se opravila, pri katerih je prisotnost človeka potrebna predvsem zaradi nadzora, ne pa zaradi neposrednega upravljanja. Natančno vodenje lahko zmanjša prekrivanja pri vožnjah, kar prispeva k manjši porabi goriva, gnojil in drugih vhodnih sredstev.

Drugi pomemben del dogodka so predstavljali brezpilotni letalniki. Z brezpilotnikom lahko kmet hitro pregleda večjo površino, prav tako pa dobi vpogled tudi nad dele zemljišč, ki so težje dostopni. Podatke o stanju posevka lahko nato uporabi pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov.

Poleg zbiranja podatkov pa droni omogočajo tudi opravljanje določenih kmetijskih opravil, kot sta setev in škropljenje.

Povezovanje tehnologij za prihodnost kmetijstva

Dogodek v Grosuplju je pokazal, da prihodnost kmetijstva verjetno ne bo temeljila na eni sami tehnologiji. Avtonomni robot lahko prevzame ponavljajoče se delo, dron lahko hitro zbere podatke ali opravi določeno nalogo, sodobna mehanizacija omogoča učinkovito obdelavo tal, dosevki pa prispevajo k njihovemu dolgoročnemu varovanju. Za uspešno uvajanje predstavljene tehnologije v kmetijsko prakso pa bo ključno predvsem sodelovanje med strokovnjaki, raziskovalci in kmeti. Le s povezovanjem znanja, izkušenj in tehnoloških rešitev bo mogoče ohraniti trajnostno in konkurenčno kmetijstvo.