Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 v okviru intervencije IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov mladim kmetom zagotavlja zagonsko podporo za vzpostavitev in razvoj kmetijskega gospodarstva. Namen intervencije je predvsem generacijska pomladitev, večja konkurenčnost kmetij ter ohranjanje delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih.

Evropsko kmetijstvo se sooča z dvema velikima izzivoma, ki sta tesno povezana. Prvi je staranje nosilcev kmetij, drugi pa potreba po hitrejši tehnološki posodobitvi, ki bo evropskim pridelovalcem omogočila večjo konkurenčnost na globalnem trgu. Prav zato EU v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 posebno pozornost namenja mladim prevzemnikom. Evropska komisija namreč ocenjuje, da bo prav mlajša generacija kmetov odločilno prispevala k temu, da bo evropsko kmetijstvo hkrati bolj trajnostno, okoljsko bolj odgovorno, produktivnejše in gospodarsko uspešnejše.

Po podatkih Evropske komisije je v EU približno 12 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev mlajših od 40 let, medtem ko jih je v Sloveniji le okoli 7 odstotkov. Ta podatek jasno kaže, da je generacijska prenova slovenskega kmetijstva počasnejša od evropskega povprečja, kar dodatno poudarja pomen spodbud za mlade prevzemnike in posodobitev kmetij.

Mladi praviloma prevzemajo kmetije z več znanja o digitalnih tehnologijah, lažje uporabljajo sodobne računalniške sisteme in hitreje sprejemajo nove načine upravljanja proizvodnje. To so eni od glavnih razlogov, da Evropska unija spodbuja prav povezovanje generacijske prenove z digitalizacijo.

Današnja kmetijska mehanizacija je bistveno drugačna kot pred desetletjem. Traktorji, kombajni in drugi delovni stroji so opremljeni z navigacijskimi sistemi GPS, avtomatskim krmiljenjem in številnimi senzorji, ki med delom zbirajo podatke o zemljiščih, rastlinah in porabi energentov.

Takšna tehnologija ne pomeni zgolj sodobnejše podobe kmetij. Njena največja vrednost je v precej natančnejšem odločanju. Pri tako imenovanem preciznem kmetovanju lahko kmet posameznim delom njive nameni različno količino gnojil ali fitofarmacevtskih sredstev glede na dejanske potrebe rastlin. S tem se zmanjšata poraba sredstev in obremenitev okolja, hkrati pa se pogosto povečata kakovost in količina pridelka. Podobno velja za živinorejo, kjer digitalni sistemi omogočajo zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav živali, boljši nadzor nad krmljenjem ter večjo proizvodno učinkovitost.

Prav večja učinkovitost je danes ena ključnih konkurenčnih prednosti evropskega kmetijstva. Stroški energentov, gnojil in delovne sile se v zadnjih letih povečujejo, podnebne spremembe pa prinašajo vse več negotovosti. Kmetje, ki uporabljajo digitalne tehnologije, lahko hitreje prilagajajo pridelavo vremenskim razmeram, zmanjšujejo izgube in lažje izpolnjujejo vse strožje zahteve trgovskih verig glede sledljivosti pridelave. Digitalni sistemi omogočajo tudi natančno dokumentiranje vseh postopkov, kar postaja vse pomembnejše pri prodaji hrane in pridobivanju različnih certifikatov kakovosti.

Največji napredek na področju digitalizacije dosegajo države severne in zahodne Evrope. Danska, Nizozemska, Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija in Finska že vrsto let sistematično vlagajo v razvoj pametnega kmetijstva. Tamkajšnje kmetije so praviloma večje, kapitalsko močnejše in bolje povezane z raziskovalnimi ustanovami ter podjetji, ki razvijajo nove tehnologije. Prav v teh državah je največ mladih prevzemnikov, ki že ob začetku gospodarjenja uporabljajo digitalna orodja kot sestavni del vsakodnevnega dela. Na številnih kmetijah satelitsko vodenje strojev, digitalno kartiranje zemljišč ali avtomatsko spremljanje živali niso več novost, temveč standard.

Slovenija po obsegu digitalizacije še zaostaja za najbolj razvitimi državami, vendar se razmere postopno izboljšujejo. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za precizno kmetijstvo, predvsem pri večjih poljedelskih, sadjarskih in vinogradniških kmetijah ter v živinoreji. K temu pomembno prispevajo razpisi iz strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki omogočajo sofinanciranje nakupa sodobne mehanizacije, digitalnih sistemov za upravljanje proizvodnje, avtomatiziranih naprav, opreme za spremljanje živali ter različnih programskih rešitev.

Posebne podpore so namenjene tudi mladim prevzemnikom v sklopu intervencije IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki lahko ob prevzemu kmetije pridobijo začetno pomoč in dodatna investicijska sredstva za posodobitev gospodarstva.

Evropska unija želi z usmerjenimi spodbudami doseči, da digitalizacija ne bo privilegij največjih kmetij, temveč razvojna priložnost tudi za manjše družinske kmetije. Ob finančnih spodbudah zato vse več sredstev namenja izobraževanju, svetovanju in prenosu znanja iz raziskovalnih ustanov v prakso. Digitalna orodja namreč prinašajo rezultate le, če se jih zna pravilno uporabljati in vključiti v vsakodnevno odločanje.

Prihodnost trajnostnega kmetijstva bo v veliki meri odvisna od tega, kako uspešna bo povezava kmetov z naprednimi tehnologijami. Mladi so pri tem največji razvojni potencial, saj digitalna orodja razumejo kot naravni del svojega dela, in ne kot dodatno obveznost. Zato Evropska unija digitalizacije ne obravnava zgolj kot tehnološko posodobitev, temveč kot naložbo v dolgoročno konkurenčnost, prehransko varnost in trajnostni razvoj evropskega kmetijstva in podeželja. Prav podatkovno podprte in tehnološko sodobne kmetije bodo namreč sposobne odgovoriti na vse večje izzive prihodnjih desetletij.