Evropska unija že vrsto let spodbuja digitalno preobrazbo kmetijstva, saj se evropski pridelovalci soočajo z vse večjimi izzivi. Podnebne spremembe, pogostejši ekstremni vremenski pojavi, naraščajoči stroški pridelave, pomanjkanje delovne sile ter vse višje zahteve glede varovanja okolja od kmetov zahtevajo nove pristope in sodobne tehnološke rešitve.

Digitalizacija zato ni več zgolj priložnost za razvoj, temveč postaja pomemben pogoj za dolgoročno konkurenčnost, trajnost in prehransko varnost evropskega kmetijstva. Temu so namenjeni tudi ukrepi SKP 2023-2027.

Eden ključnih ciljev Evropske unije je spodbujanje natančnega kmetijstva, ki temelji na uporabi digitalnih tehnologij, satelitskih podatkov, senzorjev, umetne inteligence in avtomatizacije. Takšen način pridelave omogoča bolj premišljeno odločanje ter učinkovitejšo uporabo vseh proizvodnih virov. Namesto enakomerne obdelave celotne površine lahko kmet posamezne ukrepe prilagodi dejanskim potrebam rastlin in značilnostim posameznih delov njive ali nasada. S tem se zmanjšujejo stroški pridelave, povečuje donosnost in hkrati zmanjšuje vpliv na okolje.

V sklopu strateškega načrta Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 intervencija IRP02 podpira naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Nakup opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS pripomore k varstvu okolja in zmanjšanju stroškov na kmetijah.

Posebno mesto med sodobnimi rešitvami imajo kmetijski droni, ki predstavljajo eno najhitreje razvijajočih se tehnologij natančnega kmetijstva. Njihova uporaba presega zgolj opazovanje posevkov, saj omogočajo tudi natančno aplikacijo sredstev za varstvo rastlin in gnojil. Z uporabo naprednih navigacijskih sistemov in digitalnih zemljevidov lahko droni letijo po vnaprej načrtovanih poteh ter zagotavljajo enakomeren in izredno natančen nanos pripravkov. Takšen način dela zmanjšuje prekrivanja in izpuščene površine, kar pomeni učinkovitejšo porabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter boljše rezultate pri pridelavi.

Inteligentno načrtovanje letalnih poti omogoča, da se aplikacija prilagodi obliki parcel, reliefu in drugim posebnostim posameznega zemljišča. Napredni sistemi sproti spremljajo višino leta, hitrost in količino nanosa ter zagotavljajo visoko stopnjo natančnosti tudi na zahtevnejšem terenu. To je posebej pomembno v vinogradih, sadovnjakih in na hribovitih območjih, kjer je uporaba klasične mehanizacije pogosto otežena ali celo nemogoča. Droni lahko varno dostopajo tudi do težje dosegljivih površin, pri tem pa zmanjšujejo tveganje za poškodbe tal in rastlin.

Pomembna prednost uporabe kmetijskih dronov je tudi večja varnost pri delu. Ker aplikacijo izvajajo na daljavo, je neposredna izpostavljenost uporabnikov fitofarmacevtskim sredstvom bistveno manjša. Poleg tega ni potrebe po vožnji težkih strojev po mokrih ali strmih površinah, kar zmanjšuje možnost nesreč in preprečuje zbijanje tal. Manjša obremenitev tal pozitivno vpliva na njihovo rodovitnost, boljšo zračnost in sposobnost zadrževanja vode, kar je eden pomembnih temeljev trajnostnega kmetovanja.

Evropska unija prepoznava, da se lahko z natančnejšim doziranjem gnojil in sredstev za varstvo rastlin zmanjšujejo izgube hranil, omejuje onesnaževanje voda ter zmanjšuje obremenitev ekosistemov. Hkrati digitalni sistemi omogočajo beleženje vseh izvedenih opravil, kar izboljšuje sledljivost pridelave in olajša izpolnjevanje zakonodajnih zahtev.

Podpora Evropske unije digitalizaciji zato ni namenjena zgolj uvajanju novih tehnologij, temveč predvsem ustvarjanju odpornejšega, učinkovitejšega in okoljsko odgovornejšega kmetijstva. Kmetijski droni so pri tem eden najbolj prepoznavnih primerov sodobnih rešitev, saj združujejo natančnost, avtomatizacijo in trajnostni pristop k pridelavi hrane. Omogočajo racionalnejšo porabo sredstev, večjo produktivnost ter boljše varovanje naravnih virov, hkrati pa kmetom pomagajo pri prilagajanju vse zahtevnejšim razmeram pridelave. Prav zato Evropska unija s finančnimi spodbudami v sklopu SKP 2023-2027 podpira uvajanje digitalnih tehnologij na kmetijah ter spodbuja njihovo širšo uporabo kot pomemben korak v prihodnost evropskega kmetijstva.

Fotografija: Shutterstock