Evropska unija z ukrepi Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 podpira povezavo med digitalizacijo in povezavo različnih podatkov za večjo konkurenčnost kmetij. Uporaba sodobne tehnologije pri pomembnih odločitvah še posebej zanima in koristi mladim kmetom, ki jih znajo ob pravem času in pravilno uporabljati.  

V sklopu petletnega projekta je bil razvit enoten informacijski sistem, ki povezuje doslej ločene podatkovne zbirke slovenskega živinoreje. Sistem bo rejcem in strokovnim službam omogočil hitrejši dostop do podatkov ter učinkovitejši razvoj živinoreje.

Intervencija IRP38 kot del Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 podpira institucije za ustvarjanje in prenos znanja, razvoj digitalnih orodij in povezovanje baz podatkov, ki so v pomoč pri prehodu na trajnostne kmetijske sisteme.

Digitalizacijo podatkovnih zbirk v živinoreji so izvajali Kmetijski inštitut Slovenije ter Biotehniška in Veterinarska fakulteta. Skupaj so razvili enoten informacijski sistem, ki predstavlja pomemben korak k digitalni preobrazbi rejskih programov in genske banke v slovenski živinoreji. Sistem je namenjen podpori izvajanju javnih strokovnih nalog v živinoreji, delu strokovnih služb, rejcem ter javni upravi pri spremljanju in načrtovanju razvoja kmetijstva. Zaključke pa so predali Ministrstvu za kmetijstvo.

Podatkovne zbirke za posamezne vrste domačih živali so se pred začetkom projekta razvijale ločeno, kar je oteževalo izmenjavo podatkov, povzročalo podvajanje postopkov in zmanjševalo učinkovitost upravljanja populacij. Novi informacijski sistem podatkovne zbirke povezuje v enotno platformo, izboljšuje njihovo kakovost in povezljivost z nacionalnimi registri ter digitalizira rodovniške knjige in drugo pomembno strokovno dokumentacijo.

Partnerji menijo, da bo projekt omogočil hitrejši pretok informacij, zmanjšal administrativna opravila ter odprl možnosti za naprednejše analize in natančnejše odločanje v živinoreji. Na področju govedoreje sistem že zajema podatke o približno 80 odstotkih krav molznic ter več kot 90 odstotkih prireje mleka v Sloveniji.

Na Veterinarski fakulteti so razvili model, ki je namenjen digitalizaciji podatkovnih zbirk za konjerejo. Z njim so ohranili in digitalizirali obsežen zgodovinski arhiv, rejcem pa omogočili enostavnejše elektronsko vnašanje podatkov o pripustih, žrebitvah in izbiri plemenskih žrebcev. To bo pospešilo pretok podatkov in strokovnjakom omogočilo, da se bodo namesto administraciji lahko bolj posvetili strokovnemu in selekcijskemu svetovanju rejcem.

Rejci bodo z uporabo sodobnih analitičnih metod dobili bolj kakovostne kazalnike za selekcijo in vsakodnevno upravljanje čred, kar bo prispevalo k večji konkurenčnosti slovenske živinoreje.

Kakovostni podatki predstavljajo tudi temelj za pripravo ukrepov, kar bo omogočalo učinkovitejše načrtovanje razvoja slovenskega kmetijstva v skladu z intervencijami SKP 2023-2027.

Nadgrajene in medsebojno povezane podatkovne zbirke torej predstavljajo pomemben temelj za razvoj naprednih analiz ter učinkovitejše upravljanje populacij domačih živali. Novi informacijski sistem bo prispeval k hitrejšemu pretoku podatkov, učinkovitejšemu strokovnemu delu ter boljši podpori pri sprejemanju odločitev na področju razvoja slovenskega kmetijstva.