EU prek skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 namenja različne podpore za ekološko kmetovanje in trajnostno upravljanje travinja. Subvencije niso namenjene le pridelavi hrane, temveč tudi zagotavljanju javnih koristi, ki jih trg sam pogosto ne nagradi. Mednje sodijo ohranjanje rodovitnosti tal, vezava ogljika v travniških ekosistemih, varovanje vodnih virov, skrb za dobrobit živali in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Ker ekološke kmetije pogosto dosegajo te cilje bolj učinkovito kot intenzivni sistemi reje, jih evropske politike dodatno podpirajo. V Sloveniji v sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 podpira ekološko kmetijstvo, IRP28 pa dobrobit živali.

Junij je za ekološke živinorejske kmetije eden najpomembnejših mesecev v letu. Travniki in pašniki so v tem času v polnem razvoju, rastline vsebujejo veliko hranilnih snovi, vremenske razmere pa omogočajo intenzivno pašo goveda, drobnice in drugih rejnih živali. Za ekološko kmetijstvo paša ni le način krmljenja, temveč osrednji del trajnostne reje, ki prispeva k dobrobiti živali, ohranjanju narave in pridelavi kakovostne hrane.

Pašne živali večino hranil pridobijo neposredno s travinja. To pomeni manjšo odvisnost od kupljenih krmil, manj transporta in manjšo porabo energije. Hkrati paša spodbuja naravno vedenje živali. Govedo se lahko prosto giblje, izbira rastline in preživi več časa na prostem, kar zmanjšuje stres ter ugodno vpliva na zdravje črede. Takšna reja je tudi eden od temeljev ekoloških standardov Evropske unije.

Pomemben vidik paše je tudi njena vloga pri ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. Redno popaseni travniki preprečujejo zaraščanje kmetijskih površin z grmovjem in gozdom. Na številnih območjih so prav pašniki življenjski prostor številnih vrst rastlin, opraševalcev, ptic in drugih živali. Ekstenzivna paša tako pomembno prispeva k varovanju narave, kar je eden od razlogov, da Evropska unija spodbuja takšne prakse.

Posebna prednost pašne reje se kaže tudi v kakovosti mleka in mesa. Raziskave kažejo, da ima mleko krav, ki se pasejo na raznolikih travnikih, pogosto ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo. Vsebuje več koristnih omega-3 maščobnih kislin ter več konjugirane linolne kisline, ki jo strokovnjaki povezujejo s številnimi ugodnimi učinki na zdravje. Poleg tega so v mleku pašnih živali pogosto višje vsebnosti nekaterih vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina E in karotenoidov.

Tudi govedina iz pašne reje se razlikuje od mesa živali, ki so bile večinoma krmljene s koncentriranimi krmili. Meso pašnih živali je običajno bolj pusto, vsebuje več koristnih nenasičenih maščobnih kislin ter ima izrazitejši okus, ki odraža pestrost rastlin na travniku. Potrošniki vse bolj cenijo sledljivost izvora in način reje, zato ekološko prirejena govedina pogosto dosega višjo dodano vrednost na trgu. Junijska paša zato ni pomembna le za prehrano živali, ampak predstavlja stičišče ekonomskih, okoljskih in družbenih koristi. Omogoča učinkovito izrabo travinja, prispeva k dobrobiti živali, varuje naravne vire ter daje surovine za prirejo kakovostnega mleka in mesa. Prav zaradi teh koristi ostaja paša eden ključnih stebrov ekološke živinoreje in pomemben razlog, da jo Evropska unija z SKP 2023-2027 spodbuja tudi s finančnimi podporami.