Varovanje okolja, ohranjanje rodovitnih tal in skrb za naravne vire v okviru Skupne kmetijske politike pomembno podpira intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19.

Evropska unija subvencionira ekološko kmetovanje in prakse, kot so ohranjanje cvetočih travnikov ali mokrišč, ker s tem zasleduje več širših ciljev, ki presegajo samo pridelavo hrane.

Ekološko kmetovanje zmanjšuje uporabo pesticidov in umetnih gnojil, kar pomaga ohranjati opraševalce, npr. čebele, ptice in druge organizme. Tradicionalni travniki in mokrišča so med najbolj bogatimi habitati v Evropi, a hkrati tudi med najbolj ogroženimi. Subvencije spodbujajo kmete, da jih ne preorjejo ali izsušijo.

Takšne prakse varujejo kakovost tal, preprečujejo erozijo in ohranjajo organsko snov v zemlji. To pomeni bolj trajnostno pridelavo hrane na dolgi rok, ne samo kratkoročne donose. Manj kemikalij pomeni manj onesnaženja podtalnice in rek. Mokrišča dodatno delujejo kot naravni filtri in zadrževalniki vode, kar pomaga tudi pri preprečevanju poplav. Ekološko kmetovanje in ohranjanje travnikov ter mokrišč prispevata k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in vezavi ogljika v tla. Mokrišča so posebej pomembna, ker lahko skladiščijo velike količine ogljika.

Žal trg sam po sebi ne nagrajuje kmetov za to, ker ohranjajo naravo ali čisto vodo, čeprav to koristi vsem. Zato EU preko subvencij v okviru Skupne kmetijske politike vsaj delno pokrije stroške kmetov za tiste koristi, ki jih trg ne upošteva. V Sloveniji v sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in k varovanju okolja nasploh.

Ohranjeni travniki, pašniki in mokrišča oblikujejo značilno evropsko krajino, ki ima tudi turistično in kulturno vrednost. To potrjuje tudi ohranjena narava na Bizeljskem in dogajanje v njej. V tem času številne obiskovalce pritegne ena najbolj pisanih vrst ptic pri nas – čebélar. Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka te ptice opisuje takole: »Ena najbolj pisanih ptičjih vrst, posledično tudi najbolj občudovanih vrst je čebélar. Iz prezimovanja v Afriki se vrne zadnje dni aprila, konec avgusta pa nas že zapusti. Naseljuje predvsem odprto mozaično kulturno krajino poplavnih ravnic nižinskih vodotokov. Potrebuje travnike in mokrišča z obilico velikih žuželk, predvsem kožekrilcev (čebele, ose, sršeni), kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Gnezdi v navpičnih peščenih stenah, v katere izkoplje okoli en meter dolge gnezdilne rove. Naravna gnezdišča so tako v rečnih bregovih, ki jih ustvarja rečna erozija, a so danes prava redkost. Veliko gnezdišč je umetnega izvora – v aktivnih gramoznicah, kjer pogosto v družbi breguljk kopljejo rove v sloje mehkih rečnih naplavin, trajnejše so stenah kremenčevega peska. Najbolj znana tovrstna gnezdilna kolonija se nahaja v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Tu neprekinjeno gnezdijo že od leta 1985. Posamezni pari in manjše skupine gnezdijo tudi na osončenih pobočjih, kjer se pojavijo manjša območja golih tal z večjim naklonom. Terasasti vinogradi, strmi pašniki so njihova domovališča. Po naporni in nevarni vrnitvi na naše območje imajo čebelarji nekaj dni bolj lagodnega življenje, nato pa nastopi intenzivno kopanje gnezdilnih rovov ali obnova obstoječih ter gnezdenje.

Atraktiven izgled čebélarjev, skupinsko gnezdenje 30 do 50 parov in velika verjetnost, da jih tudi vidimo, so razlogi, da Župjek pri Bizeljskem vsako leto obišče veliko ljudi. Večina zgolj z namenom, da jih vidijo in slišijo, mnogi pa želijo oditi domov tudi s kvalitetnimi fotografijami na svoje fotoaparatu. Zato so v Kozjanskem parku uredili opazovalnico, ki je nemoteča za ptice, iz katere se da ustvariti tudi dobro fotografijo. Seveda pa je na prvem mestu nemoteno gnezdenje čebélarjev, zato se morajo obiskovalci in fotografi prilagoditi njim. Fotografi morajo priti v opazovalnico že pred 6. uro zjutraj in oditi po 9. uri. V tem času je najbolj ugodna svetloba izza hrbta, čebelarji pa tudi še niso aktivni pri lovu in hranjenju mladičev, ampak lovijo leteče žuželke, ki zgodaj še niso tako aktivne, in več časa posedajo na vejah.«