Eden izmed pomembnejših ukrepov v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 je tudi intervencija Biotično varstvo rastlin IRP 27, ki spodbuja zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov z uporabo okolju prijaznih, bioloških metod varstva rastlin.

EU podpira ekološko pridelavo vseh vrst zelenjave brez uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev predvsem zaradi širših okoljskih, zdravstvenih in dolgoročnih gospodarskih ciljev. Ne gre le za posameznega škodljivca, kot je čebulna muha, s katero se soočajo pridelovalci čebule, ampak za celoten način kmetovanja. Prekomerna uporaba pesticidov lahko škoduje zdravju ljudi zaradi ostankov v hrani ter vpliva na živali in opraševalce. EU torej podpira pridelavo čebule brez kemičnih sredstev zato, ker tak način zmanjšuje vplive na okolje, varuje zdravje ljudi in dolgoročno omogoča bolj trajnosten prehranski sistem. Pri tem ne gre za popolno opustitev varstva rastlin, temveč za prehod na naravne, preventivne in ekološke metode.

Čebulna muha je eden najpomembnejših škodljivcev čebule, šalotke in pora. Pojavlja se predvsem spomladi in zgodaj poleti. Prvi nalet je že sredi aprila, zlasti če je toplo, kot je letos. Nekakšno vodilo pridelovalcem je lahko pričetek cvetenja višenj, seveda pa je boljša previdnost že prej. Letos so višnje že zacvetele, zato je treba pregledati posevke. Spomladi posajena čebula namreč že lepo raste, jesenske sorte, kot je majski srebrnjak, pa imajo že 30 do 40 cm velike liste.

Samice čebulne muhe odlagajo jajčeca v bližino rastlin ali neposredno na tla ob njih. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki povzročajo največ škode, saj se zavrtajo v čebulice in se hranijo z njihovim tkivom.

Škoda se najprej kaže kot rumenenje in venenje listov, rastline zaostajajo v rasti, kasneje pa lahko popolnoma propadejo. Ob napadu pogosto opazimo mehke, gnijoče čebulice z značilnim neprijetnim vonjem. Ličinke s prehranjevanjem odpirajo pot tudi sekundarnim okužbam z glivami in bakterijami, kar dodatno poslabša stanje posevka. V primeru močnega napada so lahko izgube pridelka zelo velike.

V sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje podpira naravi in ljudem prijazno kmetijsko pridelavo, kamor spada tudi pridelava čebule brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, dovoljeno pa je biotično varstvo, kar podpira intervencija IRP27 Biološko varstvo rastlin.

Varstvo pred čebulno muho brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev temelji predvsem na preventivnih in mehanskih ukrepih. Eden ključnih pristopov je kolobarjenje – čebule ne sadimo na isto mesto vsaj tri do štiri leta, saj s tem zmanjšamo prisotnost prezimujočih stadijev škodljivca v tleh. Pomembna je tudi zgodnja setev ali sajenje, da rastline do časa največje aktivnosti muhe že dovolj razvijejo odpornost.

Uporaba prekrivnih kopren je zelo učinkovit ukrep. Posevke prekrijemo takoj po sajenju, s čimer preprečimo samicam dostop do tal in odlaganje jajčec. Koprene morajo biti dobro pritrjene ob robovih, da muhe ne morejo pod njih. Prav tako je priporočljivo redno rahljanje tal, saj s tem motimo razvoj ličink in bub v zgornjih plasteh zemlje.

Za manjše pridelovalce so učinkovite rumene lepljive plošče, ki naj bodo obešene več kot 30 cm nad rastlinami. Muho rumena barva privlači, zato se nalepi na lepljivi zaščitni premaz in ne doseže rastlin. S tem se še dodatno zmanjša napad čebulne muhe.

Dober preventivni učinek ima tudi mešana setev. Čebulo lahko kombiniramo s korenjem, saj vonj ene rastline odvrača škodljivce druge. A to velja za drugi nalet muhe, saj zdaj korenček še ni skalil – vsaj na prostem ne.

V posevkih je nujno odstranjevanje napadenih rastlin, da se prepreči širjenje ličink na zdrave. Okužene rastline odstranimo skupaj s čebulico in jih ne kompostiramo, temveč uničimo.

Z doslednim izvajanjem teh ukrepov lahko bistveno zmanjšamo pojav čebulne muhe ter ohranimo zdrav in kakovosten pridelek tudi brez uporabe kemičnih sredstev.