EU spodbuja rejo drobnice s podporami predvsem zaradi več strateških razlogov. Ovce in koze se lahko pasejo tam, kjer druge živinorejske dejavnosti niso ekonomsko smiselne (hribi, kraški tereni, sušna območja). To ohranja kmetijsko dejavnost v odročnih regijah ter preprečuje zaraščanje krajine in opuščanje kmetij. EU želi ohranjati določeno stopnjo prehranske varnosti tudi z jagnjetino, kozjim mlekom, siri …

SKP 2023-2027, intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje je pomembna z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih, ki je bistveno večje od ponudbe. Ekološko kmetovanje je pomembno za razvoj lokalnih trgov ter predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in rejce. Zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

Vsled navedenega člani Združenja Ekoloških pridelovalcev in predelovalcev sprašujejo, zakaj pri obveznem cepljenju drobnice proti bolezni modrikastega jezika ni upoštevana posebna zakonodaja za ekološke rejce.

Jože Ledinek, predsednik ZEPP Deteljica, navaja: »Predstavniki ekoloških in biodinamičnih rejcev opozarjamo na vprašanje izvajanja obveznega cepljenja živali proti bolezni modrikastega jezika ter njegovega vpliva na ekološko in biodinamično kmetovanje. Razumemo pomen ukrepov za varovanje zdravja živali in preprečevanje širjenja bolezni. Ob tem pa menimo, da bi bilo treba pri takšnih ukrepih upoštevati tudi posebnosti ekološke pridelave, ki jo ureja evropska zakonodaja in temelji na načelih preventive ter omejevanja posegov. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj pri izvajanju obveznega cepljenja ni predviden poseben ali prilagojen režim za certificirane ekološke in biodinamične kmetije, čeprav evropska zakonodaja priznava specifičnost takšnih sistemov reje.

Poleg tega nas številni rejci opozarjajo tudi na odzive potrošnikov, ki izražajo zadržke glede mesa živali po obveznem cepljenju. Eden izmed večjih rejcev je v zadnjih dneh poročal, da mu potrošniki odkrito povedo, da takšnega mesa ne bodo kupovali in da ga bodo raje iskali v tujini. Takšni odzivi kažejo, da vprašanje ni le veterinarsko ali strokovno, temveč tudi vprašanje zaupanja potrošnikov v domačo pridelavo hrane.

Prepričani smo, da je odprt dialog med državo, stroko in predstavniki ekološkega sektorja nujen za iskanje rešitev, ki bodo hkrati zagotavljale varovanje zdravja živali in ohranile integriteto ekološke pridelave hrane ter zaupanje potrošnikov. Zaupanje potrošnikov v domačo hrano je namreč temelj slovenskega kmetijstva – zato je pomembno, da se pri takšnih ukrepih upošteva tudi ekološki sektor.«