V Evropski uniji se v zadnjih letih stalno povečuje obseg kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Leta 2022 je bilo za ekološko pridelavo namenjenih približno 16,9 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja okoli 10,5 % vseh kmetijskih površin v EU. Površine se povečujejo skoraj v vseh državah članicah, kar kaže na postopno preusmerjanje kmetijstva v bolj trajnostne načine pridelave.

Povečanje ekoloških površin spremlja tudi rast trga ekoloških živil. Povpraševanje po takšnih izdelkih v EU stalno narašča, prodaja ekoloških živil pa dosega več deset milijard evrov letno. Zaradi večjega zanimanja potrošnikov se vse več kmetov odloča za ekološko pridelavo, saj ta omogoča bolj okolju prijazno proizvodnjo in pogosto tudi večjo dodano vrednost izdelkov. Ta trend podpira tudi politika Evropske unije, ki v okviru Skupne kmetijske politike spodbuja trajnostno rabo tal, zmanjševanje uporabe pesticidov ter večjo biotsko raznovrstnost. Zato se pričakuje, da se bo delež kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, v prihodnjih letih še povečeval.

V Sloveniji strateški načrt SKP 2023-2027 podpira ekološke kmete z intervencijo IRP19, kar je pomembno tako z vidika pridelave in prireje kakovostne hrane in razvoja lokalnih trgov kot tudi z vidika ohranjanja narave.

Trajnostna preskrba s hrano

»Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, ki se osredotoča na trajnostno pridelavo hrane, in sicer sledi načelom pridelave kakovostne in zdrave hrane, dobrega počutja živali, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varovanja naravnih virov in trajnostnega razvoja podeželja. Področje ekološkega kmetijstva je urejeno z zakonodajo, v njem pa veljajo različne omejitve, kot so prepoved uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, gensko spremenjenih organizmov in regulatorjev rasti,« je zapisano v publikaciji o trajnostni oskrbi s hrano v Sloveniji, ki jo je po naročilu Agencije RS za okolje pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Lani konec leta je bila predstavljena javnosti.

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP19 omogoča podporo tako za ohranjanje že obstoječega ekološkega kmetovanja kot tudi za preusmerjanje iz konvencionalnega v ekološki način pridelave.

“V Sloveniji je ekološko kmetijstvo uveljavljeno že nekaj desetletij, njegov obseg pa se povečuje. Leta 1999, ko so bile izplačane prve podpore za tovrstni način pridelave, je bilo v ekološko kontrolo vključenih 2.400 hektarov oziroma 0,5 % vseh obdelovalnih površin. Po podatkih SURS je v letu 2023 nekaj manj kot 4.000 ekoloških kmetij ob­delovalo že slabih 55 tisoč hektarov oziroma 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Prevladujoča oblika rabe ekoloških kmetijskih zemljišč so trajni travniki in pašniki, ki so leta 2023 po podatkih SURS obsegali 78 % skupne površine zemljišč z ekološko pridelavo, medtem ko so njive obsegale 15 %, trajni nasadi pa 7 %. Posledično med ekološkimi rastlinskimi pridelki količinsko daleč prevladuje seno s trajnih travnikov, na njivah pa se v največjem deležu prideluje zelena krma. Izstopa tudi pridelava ekološkega žita, ki se je med letoma 2012 in 2023 več kot potrojila. V povprečju je bilo pridelanega okoli 6 tisoč ton ekološkega žita letno, od tega največ pšenice in pire ter koruze za zrnje. Na živinorejskih kmetijah, vključenih v ekološko kontrolo, po številu živali prevladujeta govedo in perutnina, zato so v ponudbi ekoloških proizvodov živalskega izvora najbolj razširjeni kravje mleko, goveje meso in jajca.

Kljub vedno večjemu obsegu ekološkega kmetijstva ponudba ekoloških živil ne sledi povpraševanju, predvsem pri sadju in zelenjavi.Slovenija naj bi do leta 2027 dosegla vsaj 10-odstotni delež ekoloških kmetij in vsaj 18-odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Usmeritve EU pa predvidevajo doseganje 25-odstotnega deleža ekoloških zemljišč do leta 2030. Potencial za povečanje obsega ekološke rastlinske pridelave in živinoreje v Sloveniji sicer obstaja, vendar je težko pričakovati intenzivnejše spremembe v krajšem obdobju. Izzivi so predvsem v obsegu primernih površin za pridelavo, trženju proizvodov, ekonomičnosti pridelave in cenovni nekonkurenčnosti v primerjavi z uvoženimi ekološkimi proizvodi,” še med drugim piše v navedeni publikaciji.

Vstop v intervencijo Ekološko kmetovanje IRP19 je prostovoljen, vendar mora kmetijsko gospodarstvo po vključitvi izpolnjevati predpisane pogoje in obveznosti najmanj pet let.

Del vsebine je vzet iz publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, prav tako grafika o številu kmetij in površinah KZU (2000–2023) ter najpomembnejših proizvodih v ekološki kontroli (2023); https://eionet.arso.gov.si/