EU podpira ekološko pridelavo solate in drugih vrtnin, ker ta način pridelave združuje okoljske, zdravstvene in gospodarske koristi, saj prispeva k varovanju okolja, zdravja ljudi in dolgoročni prehranski varnosti. Gre za del širše strategije prehoda v trajnostno, podnebno nevtralno in prehransko varno Evropo, kjer kakovost hrane in varovanje naravnih virov igrata ključno vlogo.

Ekološko kmetovanje (IRP 19) zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov, varuje podtalnico in pitno vodo, povečuje rodovitnost tal, spodbuja biotsko raznovrstnost (žuželke, opraševalce, mikroorganizme). Vse to je skladno s cilji evropskega zelenega dogovora, katerega namen je doseči podnebno nevtralnost in trajnostno rabo naravnih virov.

Prek Skupne kmetijske politike (SKP) EU finančno podpira ekološke pridelovalce z neposrednimi plačili, okoljskimi ukrepi, podporo za preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo, investicijami v trajnostne tehnologije.

Tudi slovenski kmetje lahko pridobijo subvencije za ekološko pridelavo vrtnin. V sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 podpira pridelavo visoko kakovostne in varne hrane ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

EU želi zmanjšati ostanke pesticidov v hrani, spodbuditi uživanje sveže in lokalne hrane, povečati zaupanje potrošnikov v kakovost živil. Ekološko pridelano solato se uživa surovo, zato je zmanjšana uporaba pesticidov še posebej pomembna.

Priprava in zastiranje tal

Za zgodnjo pridelavo so primerne odporne sorte mehkolistnih in krhkolistnih solat ter nekatere prezimne sorte. Pomembno je, da so prilagojene nizkim temperaturam in krajšemu dnevu. Tla morajo biti rahla in dobro odcedna, bogata z organsko snovjo, s pH vrednostjo med 6 in 7. V ekološki pridelavi se uporablja dobro preperel hlevski gnoj, kompost, organska peletirana gnojila z ekološkim certifikatom, zeleno gnojenje (npr. detelje, facelija). Solata prenese kratkotrajne temperature do približno –5 °C, vendar mlade rastline potrebujejo zaščito pred pozebo.

Zastiranje tal je pri zgodnji pridelavi ključnega pomena, saj ogreva tla, zmanjšuje izgubo vlage, preprečuje rast plevela ter varuje rastline pred zmrzaljo. Med organskimi zastirkami sta na prvem mestu slama in ovčja volna kot dobra toplotna izolacija, ki tudi zmanjšuje zbitost tal, a primerna predvsem za manjše površine. Listje je zgodaj spomladi manj učinkovito, ob razkrajanju pa bogati tla. Kompost kot zastirka dodatno hrani rastline, izboljšuje strukturo tal in je primeren za zgodnje spomladanske posevke. Organske zastirke so popolnoma skladne z načeli ekološkega kmetovanja. Biološko razgradljive folije iz naravnih materialov (npr. škrob) hitro ogrevajo tla, manj je plevela, po sezoni ni odstranjevanja, zato so primerne tudi za certificirano ekološko pridelavo, če imajo ustrezen certifikat. Za zgodnjo spomladansko pridelavo je zelo praktična agrokoprena, zlasti v kombinaciji z nizkimi tuneli. Oboje dvigne temperaturo za 2–4 °C ter prepušča svetlobo in vodo. Ob takšni pridelavi se prve glave solate pobira že v začetku aprila.

Ekološka pridelava solate zahteva dobro načrtovanje, kakovostno pripravo tal in ustrezno zaščito posevka. Z uporabo naravnih zastirk, kolobarjenja in zaščitnih pokrival lahko dosežemo zgodnjo, zdravo in kakovostno pridelavo brez obremenjevanja okolja. Tak način pridelave ne prispeva le k boljšemu okusu, temveč tudi k trajnostnemu razvoju kmetijstva in varovanju tal za prihodnje generacije.