EU spodbuja ekološko pridelavo žit iz okoljskih, zdravstvenih in trajnostnih razlogov. Ekološko kmetovanje zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov in gnojil, podpira biotsko raznovrstnost, varuje tla ter zmanjšuje odvisnost od kemičnih vhodov, kar je pomembno tudi v času podnebnih sprememb in geopolitičnih pritiskov na dobavo gnojil in energetske vire. To je del širše strategije za bolj trajnostno prehransko in kmetijsko verigo, kar podpirajo ukrepi Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027.

Spomladi je dostopnost dušika za rastline odvisna od različnih dejavnikov. V organski masi, ki jo v tleh predstavljajo žetveni ostanki in gnojenje z organskimi gnojili, vezanega tudi do 90 % dušika. Tako vezan zgodaj spomladi rastlinam ni dostopen, ker so tla prehladna in preveč zbita, zato je treba tudi v ekološki pridelavi ozimna žita dognojevati.

Na ekoloških kmetijah se gnojenje žitom najbolj pogosto izvaja z domačimi organskimi gnojili, če pa teh ni ali jih zmanjka, se kmetje poslužujejo gnojil s sosednjih ekoloških kmetij ali z neekoloških kmetij, ki nimajo statusa industrijskega živinorejskega obrata. Dognojevanje se izvaja s tekočimi živinskimi gnojili, komposti ali briketiranimi organskim gnojili. Vsa kupljena organska gnojila morajo imeti deklaracijo, da so dovoljena za ekološko pridelavo.

Ozimna žita se prvič dognojuje, ko začnejo z rastjo. To je, takrat ko je temperatura zraka okrog 5 °C. Dognojuje se z razredčenimi tekočimi organskimi gnojili, presejanim in fino raztrošenim kompostom ali drugimi, v ekološko pridelavi dovoljenimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Ekološko pridelavo pšenice, ječmena, rži in tritikale podpirajo tudi ukrepi SKP 2023-2027, in sicer intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje, ki prispeva k ohranjanju biotske pestrosti, vodnih virov, rodovitnosti tal in k varovanju okolja.

Gnojevko ali gnojnico je treba razredčiti z vodo vsaj razmerju 1:1. Tako ne bo prišlo do ožigov, zaskorjenja površine ali prekrivanja ozimnih žit s predebelim nanosom tekočih organskih gnojil. Pri razvozu tekočih organskih gnojil so najmanjše izgube pri uporabi vlečenih cevi ali vlečnih sani. Na dušik, dodan preko listov, zdrave rastline hitro reagirajo in pričnejo z rastjo. To je zelo pomembno, ker se ob pravočasnem prvem dognojevanju spomladi ozimna žita bolje razraščajo, tvorijo več poganjkov in s tem lahko tudi več klasov.

Kadar na ekoloških kmetijah ni dovolj gnojevke, gnojnice ali gnoja, se ta gnojila lahko nabavi na drugih, sicer neekoloških kmetijah, ki niso farme.

Zgodnje dognojevanje ima v ekološki pridelavi žit še posebej velik pomen, saj so na voljo le počasi delujoča organska gnojila, potrebe rastlin pa se pokrivajo v kombinaciji z mineraliziranim dušikom iz tal.

»Za izboljšanje učinkovitosti dognojevanja in zmanjševanje zapleveljenosti se v ekološki pridelavi priporoča tudi česanje posevkov z navadnimi ali krožnimi česali. Krožna česala so posebej primerna v sistemih zmanjšane obdelave, saj ne prestavljajo rastlinskih ostankov in ne ustvarjajo kupov organske snovi. Mehanski ukrep izboljša zračenje tal, spodbuja mineralizacijo organske snovi ter omogoča plitvo zadelavo gnojil v tla. Učinkovit je ob dovolj suhih tleh in sončnem vremenu. Česanje priporočamo izvesti vsaj dvakrat, in sicer do faze kolenčenja žit, ko so pleveli še majhni. Pleveli namreč predstavljajo eno najbolj kritičnih točk ekološke pridelave. Pri oljni ogrščici je česanje možno, vendar zahteva več previdnosti,« poudarja Mateja Strgulec iz KGZ Novo mesto.