Evropska unija podpira trajnostno kmetijstvo (SKP 2023-2027, IRP 19 Ekološko kmetijstvo), ker želi dolgoročno zagotoviti dovolj kakovostne hrane, hkrati pa varovati okolje, naravne vire in zdravje ljudi. Kmetijstvo je tesno povezano z naravo, zato lahko neustrezne prakse povzročajo onesnaževanje tal in vode, izgubo biotske raznovrstnosti ter povečane izpuste toplogrednih plinov. Trajnostni pristopi pomagajo te negativne vplive zmanjšati.

Poleg okoljskih razlogov EU trajnostno kmetijstvo spodbuja tudi iz gospodarskih in socialnih vidikov. Kmetom omogoča stabilnejše dohodke, večjo odpornost na podnebne spremembe in ohranjanje podeželja. S tem se krepi lokalna pridelava hrane.

Trajnostno kmetijstvo je pomemben del skupne kmetijske politike EU, katere cilj je uravnotežiti potrebe sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih, ter ustvariti bolj pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem.

Trajnostnemu kmetijstvu v sklopu slovenskega strateškega načrta SKP 2023-2027 sledi ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki spodbuja kmetijska gospodarstva k izvajanju naravi prijaznega kmetovanja, prispeva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Nedavno je bila na televiziji oddaja o tem, kako se mladina trajnostno odloča pri oblačenju ter v ta namen predeluje stara oblačila iz naravnih materialov namesto nenehnega nakupovanja novih oblek. Kot so povedali, je najbolj uporaben jeans, ki so ga prvi nosili ameriški priganjači živine na farmah. Mladi so poudarili, da obnašati se trajnostno pomeni po zdravi pameti.

Zdrava pamet je pogosto uporabljena besedna zveza. Prav tako trajnost. Pa je to res enoznačno? Na nek način je — ampak ne čisto. Trajnostno pogosto res pomeni ravnati po zdravi pameti, torej ne porabiti več, kot se lahko obnovi, ne uničevati narave za kratkoročne koristi ter razmišljati dolgoročno, ne samo za danes. Razlika pa je v tem, da pri trajnosti ne gre samo za osebno presojo, ampak za znanstvene podatke, dogovorjena pravila in cilje (npr. manj pesticidov, varovanje tal, vode, podnebja) ter za ukrepe, ki jih države in EU sistematično uvajajo. V idealnem svetu bi bilo sicer oboje – zdrava pamet in trajnost – isto. V praksi pa se je pokazalo, da zdrava pamet včasih popusti pred kratkoročnim dobičkom …

Kako pa izgleda tisto, kar je trajnostno po zdravi kmečki pameti? To je na primer tako, kot so naredili rejci krškopoljcev, katerim je uspelo ohraniti edino slovensko avtohtono pasmo prašičev. Nastala je pod vplivom kmečkih rok in okolja, v katerem so bili prašiči nastanjeni in katerim je pasma prilagojena. Imajo pa še eno posebnost – lastnike z zdravo kmečko pametjo. Rejci krškopoljskih prašičev so namreč vztrajni, prepričani v svoj prav, tudi trmasti. Le takšni so lahko pasmo obdržali, ko je bilo najhuje in je bila reja krškopoljcev prepovedana (med leti 1973 in 1990). V času prepovedi so rejci težko prodajali pujske, saj jih niso smeli pripeljati na sejem, ki je bil v tistem času praktično edini kraj za prodajo. Inšpekcijske službe pa so mrzlično iskale t. i. nezakonite merjasce. Prijavitelj rejca, ki je skrival merjasca, je bil tudi finančno nagrajen za podano prijavo. Na prijavljeno kmetijo je potem prišel veterinarski inšpektor skupaj s policijo in veterinarjem, ki je izvedel kastracijo. A čeprav si je jugoslovanska oblast tako zelo prizadevala za ukinitev edine slovenske avtohtone pasme, so jo rejci ohranili. Delovali so zares trajnostno in dolgoročno! Po zdravi kmečki pameti!

Danes ohranjanje avtohtonih pasem podpirajo tudi ukrepi Skupne kmetijske politike EU. V sklopu SKP 2023-2027 je med drugim intervencija IRP42 Lokalne pasme in sorte, namen katere je ohranjanje lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. S tem ukrepom se preprečuje izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju, ter ohranjanje genske raznovrstnosti.