EU ekološko kmetijstvo vidi kot osrednji del trajnostnega prehranskega sistema, ki pomaga varovati okolje, izboljšati zdravje ljudi in zmanjšati podnebna tveganja. Preko Skupne kmetijske politike 2023-2027 ga subvencionira zato, ker je prehod finančno zahteven, ker prinaša številne okoljske koristi in ker dolgoročno zmanjšuje stroške, ki jih povzroča intenzivno kmetijstvo.

Prihodnost slovenskega ekološkega kmetijstva je odvisna od znanja, zaupanja potrošnikov ter povezovanja vseh deležnikov. Strokovnjaki kmetijskih in naravovarstvenih strok, ki so se zbrali na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja, prav tako menijo, da ekološko kmetijstvo lahko v še večjem obsegu postane naravovarstveno, če ga kmetje resnično živijo in so ustrezno opremljeni z znanji, medtem ko mora biti s strani države zagotovljeno ustrezno podporno okolje.

Ker ekološko kmetijstvo koristi okolju in družbi (čistejša voda, več opraševalcev, rodovitnejša tla), države subvencionirajo kmete, da te koristi sploh nastanejo. V Sloveniji je temu namenjena intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki je del SKP 2023-2027.

Eden ključnih izzivov v ekološkem kmetijstvu je vprašanje, kakšno znanje danes kmetje najbolj potrebujejo. Pristop pri delu s kmetijami je odvisen tudi od starostne strukture ljudi na kmetiji in značilnosti območja. Bistveno je poslušati kmete ter se odzivati na njihove dejanske potrebe in izkušnje. Poleg dobrega poznavanja tehnologije in zakonodaje je zelo pomemben prenos znanja skozi demonstracije ter okrepljen sistem formalnega izobraževanja s poudarkom na ekološkem kmetovanju. Prav tako so dobrodošla dodatna znanja in veščine, ki pripomorejo k učinkovitejšemu prenosu znanja ter uvajanju mladih generacij.

Demonstracijske kmetije

Za kakovosten prenos znanja je pomembno sistematično spremljanje kmetij ter prepoznavanje tistih, ki lahko delujejo kot demonstracijske. Takšne kmetije morajo biti tržno usmerjene, zagotavljati visoke higienske standarde in vrhunske proizvode ter predstavljati pozitivno inspiracijo in motivacijo. Le motivirana kmetija lahko uspešno prenaša znanje, kar je mogoče podpreti tudi z javnimi razpisi in finančnimi spodbudami.

Primanjkuje strokovno usposobljenega kadra, zato bi morale obstoječe ustanove več pozornosti nameniti ekološkemu kmetijstvu ter tako prispevati k razvoju panoge. Če država postavlja ekološko kmetijstvo v ospredje, je nujno, da temu sledi tudi sistem podpor.

Kako pripeljati slovenske ekološke proizvode do potrošnika?

Zelo pomembno je zaupanje potrošnikov in dobre izkušnje ob nakupu, stalna prisotnost izdelkov in čim krajše dobavne poti. Pomembno je smiselno oglaševanje, tudi prek socialnih omrežjih. Za krepitev zaupanja potrošnikov ni dovolj, da le piše, da je nekaj ekološko, pomemben je okus in vizualna podoba ter zaupanje certifikacijskemu organu.

Javna služba kmetijskega svetovanja lahko pomembno prispeva z zgledom, podporo promocijskim dejavnostim ter vključevanju ekoloških izdelkov v šole, seveda ob pravični osnovni odkupni ceni za ekološke pridelke. Svežina, kakovost in dobro načrtovanje pridelave so ključni za konkurenčnost na odprtem trgu Evropske unije.

Vloga javne službe kmetijskega svetovanja je bila izpostavljena tudi pri prepoznavanju podjetniških priložnosti ter usmerjanju kmetov k podjetniškemu pristopu. Kot predlog se je izpostavilo, naj bodo subvencije bolj vezane na količino ekološke pridelave kot na površine (hektarje), saj bi to spodbujalo večjo tržno naravnanost in produktivnost. Za ekološke kmete bi bile dobrodošle davčne razbremenitve ter spodbudna in ne kaznovalna kontrolna politika.

Udeleženci posveta JSKS so izpostavili še, da je temelj za razvoj ekološke pridelave prikaz dobrih praks v Sloveniji ter stalna, opazna promocija v medijih. Poudarjati je treba prednosti ekološkega kmetovanja za zdravje družin, kakovost tal in okolje.