Ekološko kmetijstvo ima v Evropski uniji izjemno pomembno vlogo, saj združuje okoljske, gospodarske in družbene cilje. EU ga prepoznava kot enega ključnih mehanizmov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, izboljševanje biotske raznovrstnosti in prispevanje k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu.

Ekološki način pridelave zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, kar pomaga ohranjati kakovost tal, vode in zraka. Poleg tega spodbuja dobrobit živali in krepi lokalne prehranske verige, saj potrošniki vse bolj cenijo varno, sledljivo in kakovostno hrano.

Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji v sklopu evropske kmetijske politike SKP 2023-2027 podpira ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Gospodarsko gledano ekološki sektor ustvarja nove tržne priložnosti, povečuje dodano vrednost kmetijskih proizvodov ter prispeva k razvoju podeželja in ustvarjanju delovnih mest.

Znanje je temeljni pogoj za uspešen razvoj ekološkega kmetijstva. Ker ta način pridelave temelji na naravnih procesih, trajnosti in celostnem upravljanju kmetijskega sistema, zahteva od pridelovalcev dobro poznavanje ekologije tal, kolobarjenja, preventivnega varstva rastlin, živinorejskih praks ter zakonodaje in certifikacijskih zahtev. Brez dostopa do kakovostnih strokovnih informacij se kmetje težko spopadajo z izzivi, kot so podnebne spremembe, napadi škodljivcev ali ohranjanje rodovitnosti tal brez sintetičnih sredstev.

Zato je ključnega pomena stalno izobraževanje, prenos znanja in podpora svetovalnih služb.

Tudi na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja so govorili o tem. Dr. Ana Frelih Larsen s kmetijskega ministrstva je v predstavitvi podpornega okolja za razvoj ekološkega kmetijstva povedala, da se ekološko kmetijstvo razvija v pravo smer, napreduje v razvoju, vendar prepočasi za doseganje zastavljenih ciljev do leta 2027. Da bi izkoristili potencial ekološkega kmetijstva, je potrebno dodatno vlaganje v usklajenost politik ter razvoj trga in znanja.

Cilji za Slovenijo so vsaj 18 % kmetijskih zemljišč in 10 % kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem, najmanj 25 % kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih, najmanj 30 % kmetijskih zemljišč na območjih varovane narave ter najmanj 30 % ekoloških kmetijskih zemljišč za rastlinsko pridelavo.

V prihodnje bo treba povečati delež slovenskih ekoloških živil na trgu in predvsem v javnih zavodih. K temu bi pripomogla vzpostavitev (regijskih) distribucijskih in predelovalnih centrov, razvoj kratkih verig in tržnega povezovanja ekoloških kmetij ter več zadrug in skupin proizvajalcev, ki povezujejo ekološke kmete. Vzpostaviti bi morali tudi skupno znamko za slovenska ekološka živila.