V evropskem okviru vlažni travniki sodijo med ekosisteme, ki so izjemno pomembni za biotsko raznovrstnost z ogromno rastlinsko in živalsko pestrostjo. Na nekaterih travniških območjih je do 80 rastlinskih vrst na kvadratni meter. Zaradi intenzifikacije kmetijstva (gnojenje, spremembe rabe zemlje) mnogi mokri travniki izginjajo ali se degradirajo.

Evropska strategija o biotski raznovrstnosti in nove uredbe zahtevajo obnove ekosistemov. Predpisi EU poudarjajo obveznost izboljšanja biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov, merjene s kazalniki (npr. indeks travniških metuljev, delež visokoraznovrstnih zemljišč).

V Sloveniji so mokri travniki del ekološko in naravno pomembnih travniških habitatov. Ekstenzivni vlažni travniki so zelo dragoceni tako z vidika biotske raznovrstnosti kot z vidika ekološkega kmetijstva. Ohranjanje teh travnikov je ključnega pomena za zaščito redkih vrst, zagotavljanje ekosistemskih storitev (vodni režim, kulturna vrednost), in za trajnostno kmetijstvo.

Z ukrepi SKP 2023-2027 (npr. IRP19 Ekološko kmetovanje) je mogoče povečati skrb za mokre travnike. Prav tako lahko obnova in ohranjanje mokrih travnikov prispeva k splošnim ciljem EU glede biotske raznovrstnosti in podnebne odpornosti. Z ukrepi IRP19 Ekološko kmetijstvo se lahko kombinira tudi ukrep IRP18.03 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK), in sicer BK.4 Mokrotni traviščni habitati in BK.5 Ohranjanje mokrišč in barij.

Tradicionalna raba mokrih travnikov v Sloveniji

Slovensko ekološko kmetovanje vključuje velik delež trajnih travnikov in pašnikov. Ekstenzivni mokri travniki so navadno upravljani tradicionalno (nizka intenzivnost, redno košenje), kar je skladno s principom ekološkega kmetijstva.

Na mokrih travnikih v Sloveniji so ugotovljene ogrožene rastlinske vrste, kot so določene orhideje in druge značilne vrste travniških ekosistemov. Če se travniki intenzivno izkoriščajo ali pa se zapuščajo (opustitev košnje), lahko pride do izgube teh vrst, zaraščanja ali degradacije habitatov.

Da bi rešili problem opuščanja ekstenzivnega kmetovanja na mokrih travnikih, so ključne spodbude SKP 2023-2027, npr. plačila IRP19 Ekološko kmetovanje, da kmetje ohranjajo mokre travnike v ekstenzivnem režimu.

Vlažni travniki prispevajo k urejanju vodnega režima, zadrževanju vode, k estetskim in kulturnim vrednostim podeželja ter so del krajinske raznolikosti, ki je značilna za podeželje.

Na Ljubljanskem barju je eden največjih kompleksov ekstenzivnih vlažnih travnikov. Ti travniki so dom številnim ogroženim vrstam rastlin in živali, npr. divjim vrstam orhidej, ptiču koscu in metulju barjanskemu okarčku, katerega se tudi uspešno naseljuje v rezervat. Značilne vrste rastlin so navadna močvirnica, munec, travniška izjevka, ter ptice, kot so repaljščica, veliki strnad in drevesna cipa. Ptice pribe pa gnezdijo večinoma na njivah in jih kmetje na Ljubljanskem barju in Dravskem polju lahko varujejo v okviru shem SOPO za podnebje in okolje.

Različni tipi življenjskih prostorov, kot so mokrišča, so izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Tak je naravni rezervat Ormoške lagune, ki je izjemno biotsko raznolik, v vodah pa se je razvilo veliko nevretenčarjev, ki so bili hrana pticam. Prednostno so lagune namenjene varstvu vodnih ptic, saj predstavljajo gnezdišče, prehranjevališče ali prezimovališče številnim vrstam: siva in velika bela čaplja, raca mlakarica, raca žličarica, konopnica, kreheljca (to je najmanjša evropska raca plovka), kormoran, pritlikavi kormoran in mali ponirek. Tukaj redno gnezdi 30 vrst ptic, še precej več pa se jih pojavlja v selitvenem obdobju in na prezimovanju. Kot sta predstavili Ana Pečjak in Mojca Vaupotič s KGZ Ljubljana, je vlažne življenjske prostore najlažje upravljati s pašo, zato so na območje naravnega rezervata naselili vodne bivole, ki preprečujejo zaraščanje vegetacije. Ta vrsta govedi je bolj primerna za vodno okolje s prevladujočo močvirsko vegetacijo, saj jim široki parklji omogočajo hojo po mehkih površinah brez ugrezanja. Zelo so prilagojeni tudi slabši kakovosti krme.

Na območju naravnega rezervata se nahaja tudi semenska banka, ki je namenjena hrambi semen značilnih rastlinskih vrst naravovarstveno pomembnih travniških habitatnih tipov. Trenutno je v procesu hrambe več kot 11.000 nabirk semen, ki pripadajo okoli 600 različnim vrstam travniških rastlin.