Ekološko kmetijstvo ni le način pridelave hrane brez sintetičnih pesticidov in umetnih gnojil, temveč celovit pristop k trajnostnemu upravljanju z viri, ohranjanju biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in dobrobiti živali. Za njegov razvoj sta ključna izobraževanje in prenos znanja, saj ekološko kmetovanje zahteva posebna strokovna znanja, inovativne pristope in razumevanje ekosistemskih procesov.

Za dosego teh ciljev EU financira izobraževalne programe in svetovalne storitve, spodbuja mreže znanja, podpira izmenjave dobrih praks in krepi ozaveščanje potrošnikov o prednostih ekoloških izdelkov.

Glavni cilji izobraževanj so povečati usposobljenost kmetov za uporabo trajnostnih praks, spodbuditi raziskave in inovacije v ekološkem sektorju, omogočiti pretok znanja med raziskovalci, svetovalnimi službami in pridelovalci, ozaveščati potrošnike in javnost o pomenu ekološke hrane in trajnostnega razvoja.

Slovenski Strateški načrt SKP 2023–2027 daje poudarek usposabljanju in svetovanju za ekološke kmete, spodbujanju raziskav na področju ekoloških praks in trženja, krepitvi mrež sodelovanja med kmeti, inštituti in svetovalnimi službami ter ozaveščanju potrošnikov o koristih ekološke hrane.

V sklopu SKP 2023-2027 je namen intervencije IRP32 Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev povečati raven usposobljenosti oseb v kmetijskem in gozdarskem sektorju preko različnih oblik in metod prenosa znanja.

Pomembno vlogo pri tem ima Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS, ki izvaja strokovna svetovanja, delavnice in projekte za prenos znanja v prakso.

Ekološko kmetovanje in varstvo narave – priložnosti in izzivi za slovensko kmetijstvo

V Termah Zreče bo 18. in 19. novembra 2025 potekal že 40. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) ter dan sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS). Dogodek, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), bo letos posvečen ekološkemu kmetovanju ter varstvu narave – področjema, ki postajata vse pomembnejši sestavini trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva.

Posvet se bo začel z uvodnim predavanjem prof. dr. Andreasa Gattingerja z nemške univerze Justus-Liebig, ki bo predstavil koristi razvoja ekološkega kmetijstva in pomen znanja pri njegovem uveljavljanju. Sledili bodo prispevki domačih strokovnjakov, med njimi dr. Ane Frelih Larsen in Alberte Zorko, ki bosta predstavili podporno okolje in vlogo svetovalnih služb v sistemu znanja in inovacij (AKIS).

V dopoldanskem delu bodo udeleženci spoznali tudi naravovarstvene intervencije skupne kmetijske politike (SKP) in njihovo umestitev v slovenski prostor. O tem bosta spregovorila mag. Jernej Kavšek in Branka Trčak z MKGP, sledile pa bodo predstavitve dobrih praks projektov EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije), ki kažejo, kako lahko sodelovanje med kmeti, raziskovalci in svetovalci prinese konkretne rezultate. Popoldne bodo potekale štiri tematske delavnice, namenjene iskanju rešitev za razvoj ekološke pridelave, povezovanje znanja in trženje ekoloških izdelkov. Ena od delavnic bo namenjena tudi vprašanju, kako učinkoviteje prepletati cilje varstva narave z razvojem kmetij.

Drugi dan posveta bo namenjen sistemu znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS). Uvodoma bo spregovorila Simona Vrevc, v. d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo na MKGP, sledile pa bodo predstavitve analiz in izkušenj iz evropskih partnerstev za inovacije (EIP). Prof. dr. Irma Potočnik Slavič z ljubljanske Filozofske fakultete bo predstavila analizo izvajanja ukrepa EIP v obdobju 2014–2020, predstavniki MKGP pa bodo orisali izvajanje intervencij v obdobju 2023–2027.

Poseben poudarek bo namenjen inovacijski podporni mreži, vlogi javnih služb ter primerom uspešnih projektov, ki povezujejo raziskave in prakso. Udeleženci bodo imeli priložnost obiskati predstavitve projektov v obliki plakatov in neposredno razpravljati z izvajalci, kar spodbuja izmenjavo znanj, mreženje ter razvoj novih pobud.

Na okrogli mizi o inovacijski podporni mreži bodo sodelovali predstavniki raziskovalnih institucij, javne službe kmetijskega svetovanja in kmetijskih organizacij.