Skupna kmetijska politika preko ukrepov za ohranjanje živalskih genskih virov in ekološko kmetovanje financira rejo avtohtonih pasem z dodatnimi plačili na žival. Cilj tega je preprečiti izumrtje redkih pasem in hkrati spodbujati okolju prijazne prakse. Ovce pomagajo ohranjati alpske travnike in preprečujejo zaraščanje pobočij, kar ima pomen tudi za proti-erozijsko zaščito in turistično privlačnost območij.

Avtohtone pasme ovc so genetsko prilagojene lokalnim razmeram, kar pomeni, da pogosto potrebujejo manj zdravil in so odpornejše na vremenske ekstreme. Ekološka reja spodbuja uporabo teh pasem, ker so bolj trajnostne in primerne za ekstenzivno pašo.

V sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

V mnogih državah EU se avtohtone ovce uporabljajo za vzdrževanje kulturne krajine – preprečujejo zaraščanje pašnikov in ohranjajo travniške ekosisteme. Iz mleka avtohtonih ovc v ekološki reji nastajajo številni zaščiteni siri, ekološka pridelava dodatno povečuje tržno vrednost teh proizvodov.

Namen intervencije IRP42 Lokalne pasme in sorte (SKP 2023-2027) je ohranjanje lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanje izgub biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju. Do podpore so upravičene lokalne (avtohtone in tradicionalne) pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, kamor spada tudi jezersko-solčavska pasma ovc.

V Sloveniji je ekološka reja ovc je v porastu, vendar še vedno predstavlja manjši delež skupne reje, in sicer 10–15 odstotkov. Med avtohtonimi pasmami je najštevilčnejša jezersko-solčavska pasma ovc, znana po kakovostni volni in mesu ter odlično prilagojena gorskemu pašništvu. Ekološko meso jezersko-solčavske ovce je pogosto del ponudbe lokalnih kmetij in turizma na podeželju.

Ovce v ekološki reji pogosto živijo v manjših čredah, kjer je poudarek na dobrem počutju – stik med rejcem in živaljo je bolj oseben, kar vpliva tudi na kakovost volne in mesa.

V Sloveniji v sklopu različnih EU projektov avtohtone pasme uporabljajo za naravno košnjo travnikov v zavarovanih območjih (npr. Triglavski narodni park).

Jezersko-solčavska ovca je avtohtona pasma, ki je v Sloveniji najštevilčnejša, največ tropov pa je še vedno na Jezerskem in v okolici Solčave. Najpomembnejši rejski cilj je ohraniti velikost populacije ter njeno odlično lastnost, celoletno poliestričnost. Spolna zrelost za oba spola je od 6 mesecev starosti dalje. Ovce se mrkajo kmalu po jagnjitvi, večina že prvi mesec, tudi če mladiči še sesajo. Odlika te pasme so lahke jagnjitve in pogosti dvojčki. Zaradi dobre plodnosti je pasma zelo primerna za gospodarsko križanje z mesnimi pasmami. Glavni proizvod te pasme so jagnjeta za meso. Tudi volna vse bolj pridobiva na pomenu.

Živali jezersko-solčavske pasme nimajo rogov in so večinoma bele barve. Pri belih ovcah je zaželena temna barvna lisa okrog oči, t. i. očala, ali pod očmi t. i. solza. Za pasmo je značilen izbočen nosni profil glave. Telesna masa ovnov je od 80 kg do 100 kg, pri ovcah pa 65 in 80 kg.