Evropska unija v okviru SKP 2023-2027 podpira tudi ekološko kmetovanje ter tako kmetom pomaga pri ohranjanju in uvajanju praks kmetovanja, ki prispevajo k varovanju in trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Slovenski strateški načrt z intervencijo IRP19 Ekološko kmetijstvo spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Ukrep IRP Ekološko kmetijstvo iz SKP 2023-2027 lahko pridelovalci kombinirajo z ukrepi KOPOP in SOPO, kamor spadajo tudi neprezimne in prezimne rastline za zeleni podor.

Ozelenitev in zeleni podor

Rastline za zeleni podor oz. ozelenitev se lahko seje kadarkoli, le da so izpolnjeni pogoji za uspešen vznik in hiter razvoj zelene mase. Nekatere se lahko seje takoj, ko se zemlja ogreje na 2 do 3 °C, za druge pa morajo imeti tla vsaj 15 °C (facelija, neprezimne detelje). Običajno jih sicer sejemo pozno poleti na izpraznjene površine. Tla pred setvijo pripravimo minimalno, gnojenje pa seveda ni potrebno.

Neprezimne rastline pustimo na površini premrzniti. Če planiramo zgodnje spomladanske setve, potem jih v tla zadelamo še pred zimo. Lahko pa jih pustimo suhe na njivah, saj tudi premrznjena in posušena masa varuje zemljo pred neugodnimi zimskimi razmerami in jo v tla zadelamo spomladi.

Pri prezimnih rastlinah je treba paziti, da se jih spomladi pravočasno zadela v tla.

Med take posevke spada tudi kombinacija oljne redkve in facelije. Facelija s svojimi lilasto rožnatimi cvetovi privablja čebele. Gre za medovit posevek, zato so je veseli tudi ekološki čebelarji, ki lahko koristijo ukrep IRP43 Ekološko čebelarstvo.

Vračanje humusa v tla

Rastline za kratkotrajno ali daljšo ozelenitev povečujejo in ohranjajo humus v tleh. Mnoge od teh rastlin so s svojimi močnimi in globokimi koreninami sposobne črpati hranila iz globljih plasti tal, kamor so se ali izprala ali pa jih naše gojene rastline s svojimi plitvimi koreninami niso mogle več doseči. Nekatere rastline pa so sposobne iz talnega kompleksa iztrgati in za izgradnjo svoje zelene mase uporabiti tudi močneje vezana hranila. Ko te rastline kasneje podorjemo, so z razpadom mase hranila spet dostopna v tistem sloju, kjer so korenine rastlin, ki se jih seje ali sadi zatem.

Zaoravanje zelene mase (ali uporaba kot organska zastirka) pomeni, da je del hranil našim gojenim rastlinam dostopen takoj, del pa z mineralizacijo mase.

Zaoravanje suhih, pomrznjenih rastlin pa pomeni, da bodo hranila našim rastlinam dostopna po razpadu, za kar pa so potrebni tudi ustrezni klimatski pogoji (temperatura in vlaga) ter seveda živi svet v tleh.