Ekološka pridelava krompirja je ena izmed nišnih, a vedno bolj pomembnih oblik trajnostnega kmetijstva. Z zmanjševanjem uporabe sintetičnih snovi, spodbujanjem biotske raznovrstnosti in ohranjanjem naravnih virov, igra ključno vlogo v prehodu k bolj okolju prijazni pridelavi hrane — tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Ekološko kmetijstvo temelji na naravnih postopkih, kot so kolobarjenje, prepoved sintetičnih pesticidov in gnojil, zaščita tal, vode in biotske raznovrstnosti. Vse to podpira tudi Skupna kmetijska politika, v Sloveniji v sklopu ukrepov IRP19 Ekološko kmetijstvo, IRP27 Biološko varstvo rastlin ter INP08 Sheme za podnebje in okolje.

Kljub naraščajoči prodaji in interesu po ekoloških živilih je delež ekološke pridelave v EU še vedno skromen. Le približno 7,5 % kmetijskih površin je namenjenih ekološkemu kmetovanju. In samo 2,5 % kmetij, ki pridelujejo krompir, je ekoloških. To nakazuje velik neizkoriščen potencial za vso Unijo, tudi za Slovenijo.

O pridelovanju ekološkega krompirja v Sloveniji v letu 2025 sta dr. Peter Dolničar in Marion Champailler s Kmetijskega inštituta Slovenije povedala: »Leto 2025 je bilo za ekološke pridelovalce krompirja zelo zahtevno. Po ugodnih razmerah maja so bile padavine v juniju zelo neenakomerno razporejene, v velikem delu Slovenije omembe vrednih padavin sploh ni bilo. Posebej na lahkih tleh smo že kmalu v juniju dosegli stanje kmetijske suše, saj so bila tla popolnoma presušena, rastline pa so pričele veneti in odmirati. Največja težava pri krompirju je bila, da je suša prišla v obdobju najintenzivnejše rasti rastlin in razvoja gomoljev, ko rastline krompirja potrebujejo največ vode.«

Na Kmetijskem inštitutu so v okviru mednarodnega projekta Ecobreed, ki je bil namenjen povečanju izbora sort za ekološko kmetijstvo, vključili v preskušanje več ekoloških kmetij, na katerih spremljajo pridelavo. Na kmetijah v Dobrem polju in Šentjerneju so letos dosegli podpovprečne pridelke okoli 10 do 15 ton na hektar  (odvisno od sorte) z drobnimi gomolji. Zato pa so kljub relativno suhemu vremenu na kmetiji v Slatini pri Ponikvi dosegli pridelke lepih gomoljev, celo do 30 ton na hektar.

»Ekološki pridelovalci so torej v letu 2025 dosegli povprečne pridelke dokaj kakovostnega krompirja, seveda s kar nekaj nihanji, odvisno od mikrolokacije kmetije in s tem povezanega vremena. Večino prodaje opravijo na domu ali na tržnicah, le nekaj jih oskrbuje tudi bližnje javne zavode. Dosežene cene so podobne lanskim in v maloprodaji na domu znašajo okoli 1,5 evra za kilogram,« zaključujeta strokovnjaka s Kmetijskega inštituta Slovenije.

V sklopu SKP 2023-2027 plačila iz ukrepa IRP04 naložbe v razvoj in povečanje konkurenčnosti ter tržnosti ekoloških kmetij spodbujajo večanje ponudbe ekoloških pridelkov. V Sloveniji je namreč povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zato slovenski potrošnik posega zlasti po ekoloških proizvodih iz uvoza. S to intervencijo se pričakuje povečanje količin lokalnih ekoloških proizvodov na trgu in v verigah preskrbe s hrano.

V ekološki pridelavi je še vedno le manjši del sort odpornih proti krompirjevi plesni. Leta 2025 je bilo na seznamu ekološkega semenskega materiala krompirja navedenih le pet odpornih sort: alouette, carolus, kis kokra, levante in twister.