Reja drobnice ima pomembno vlogo tako za Evropsko unijo kot za Slovenijo, in sicer na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju. Zato je v ključena je v številne ukrepe v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) EU, npr. subvencije za ekološko kmetovanje v sklopu ukrepa IRP19. Namen intervencije Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju rodovitnosti tal in kulturne kmetijske krajine ter k varovanju okolja nasploh.

Drobnica prispeva k prehranski varnosti z mesom, mlekom, volno in drugimi proizvodi. Reja drobnice je pomembna gospodarska panoga zlasti v hribovitih in manj dostopnih območjih. Spodbuja razvoj podeželja in ustvarja delovna mesta, zlasti v regijah z manj alternativnih gospodarskih možnosti. Drobnica igra pomembno vlogo pri ohranjanju krajine in naravnih habitatov, zlasti s pašo preprečuje zaraščanje in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Reja drobnice je del kulturne dediščine mnogih evropskih regij (pastirska tradicija, lokalne pasme, tradicionalni izdelki). Omogoča ohranjanje tradicionalnega načina življenja na podeželju.

Pomen reje drobnice za Slovenijo

Reja drobnice v Sloveniji ni med najpomembnejšimi kmetijskimi panogami po obsegu, ima pa velik pomen za doplačilo dohodka kmetij v hribovskih in gorskih območjih. Pomembna je tudi za turistično ponudbo (npr. lokalni siri, mesni izdelki – jagenjček, kozliček). Zmanjšuje odvisnost od uvoza določenih mesnih proizvodov.

Ovce in koze pomagajo ohranjati odprto kulturno krajino, še posebej na kraških in planinskih območjih, kjer so za rejo druge živine prezahtevni pogoji. Pomembna je v boju proti zaraščanju in požarni ogroženosti, saj paša zmanjšuje količino suhe vegetacije.

Drobnica je tudi del slovenske etnološke in kulturne dediščine – pastirske koče, planšarstvo, tradicionalne pasme, na primer bovška ovca, jezersko-solčavska ovca, slovenska srnasta pasma koz. Pomembna je za lokalne identitete in ohranjanje tradicij (sirarstvo v Bohinju, pašna planina na Veliki planini).

Avtohtona pasma – slovenska srnasta koza

Slovenska srnasta pasma koz izvira iz lokalnih populacij koz v slovenskih alpskih in predalpskih območjih. Živali so svetlo- do temno-rjave (»srnasta« barva), pogosto s črno črto po hrbtu in črno glavo. So srednje velikosti, lahko so rogate ali brezroge. Zelo so prilagojene na težke razmere, ker so te koze odporne in nezahtevne, so primerne za pašo na strmih terenih.

Slovenska srnasta pasma koz daje manj mleka kot nekatere tuje pasme (npr. sanska ali alpska koza), vendar je mleko kakovostno in primerno za predelavo v sir. Slovenska srnasta pasma koz ima kulturno in genetsko vrednost.

Za rejce slovenske srnaste koze (kot tudi drugih pasem drobnice) so na voljo različni ukrepi SKP 2023–2027. V okvir ohranjanja biotske raznovrstnosti spadajo ukrepi: IRP 34 Ohranjanje, trajnostna raba in razvoj genskih virov v kmetijstvu, IRP 42 Lokalne pasme in sorte ter IRP18.03 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovstnost in krajina. IRP 42 Lokalne pasme in sorte želi vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, in pridelavi lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) sort, ki jim grozi genska erozija.