Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2023 v Sloveniji dobrih 3.000 hektarov soje, okrog 300 hektarov graha, od tega tretjina vrtnega, ki se ga seveda prideluje ekološko, ter skoraj 400 hektarov fižola.

S pridelavo metuljnic se ohranja in povečuje naravna rodovitnost tal. Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal je eno od poglavitnih načel ekološkega kmetijstva, kakršnega podpira tudi Skupna kmetijska politika (SKP). Podpora za intervencijo Ekološko kmetovanje IRP19 je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti. Evropska komisija pa je že lani v okviru prenovljenih eko shem načrtovala okrepitev podpor kmetom, ki bodo v kolobarjenje vključevali stročnice.

Med ukrepe ekološke pridelave zrnatih stročnic se šteje kolobar, ustrezna obdelava tal, setev zdravega semena v optimalnem času, valjanje po setvi za boljšo kalitev, česanje in brananje proti zaskorjenosti tal ter za zatiranje plevelov, pri gnojenju pa je treba upoštevati, da stročnice vežejo dušik iz zraka. Dobrodošla je zastirka ter zeleno gnojenje pred setvijo.

Stročji fižol lahko sejemo še v drugi polovici avgusta do začetka septembra, ko se sprostijo površine po zgodnejših posevkih. Posebej nizke sorte so primerne za poznejšo setev, saj uspevajo tudi ob krajšem rastnem obdobju. Tako si lahko zagotovimo svež pridelek še jeseni.

Podobno velja za grah, ki se ga prav tako lahko seje tudi v jeseni, celo septembra in oktobra.

Stročji fižol dobro raste tudi ob krompirju, kapusnicah, bučnicah in rdeči pesi.

Fižol zahteva toplo in vlažno podnebje. Slabo prenaša vročino in sušo, saj ta skrajšuje čas rasti, s tem pa količino in tudi kakovost pridelka.

Stročji fižol letos lepo uspeva, a ga ob večjih vremenskih nihanjih lahko ogrozijo bolezni in škodljivci. Pobiramo ga v mlečni zrelosti, ko še nima trdih niti – prav to je njegova glavna prednost.

Če se zgodi, da fižol sicer bujno raste, ne dela pa strokov, je potrebno poiskati razloge za to. Nekatere sorte niso samooplodne in potrebujejo opraševalce. Fižol je zelo občutljiv na visoke, ob vročinskih valovih cvetje odpada. Podobno se dogaja, če so temperature prenizke. Pomembna je tudi oskrba z vodo in prehransko ravnovesje. Če se doda preveč dušika, fižol razvije le liste, ne pa cvetov in strokov. Zato je potrebno čim bolj natančno spremljanje hranilne vrednosti tal, najbolje seveda z opravljeno analizo.

Številne raziskave potrjujejo, da ima polnovredna rastlinska prehrana pozitiven vpliv na naše zdravje, med drugim na zmanjšanje tveganja za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, sladkorno in druge bolezni. Stročnice so odličen vir rastlinskih beljakovin.