Leto 2025 je za pridelovalce krompirja zelo zahtevno. Po ugodnih razmerah maja so bile padavine v juniju zelo neenakomerno razporejene, v velikem delu Slovenije omembe vrednih padavin sploh ni bilo. Na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in nekaterih delih Dolenjske v juniju in prvem tednu julija več kot en mesec skoraj ni bilo padavin, ob tem pa so se najvišje dnevne temperature povzpele do 35 stopinj Celzija in še višje.

“Rastline so trpele hudo pomanjkanje vode, tudi podatki ARSO kažejo, da je bila vodna bilanca na večini merilnih postaj, razen v Posočju, močno negativna. To pomeni, da je iz tal in rastlin izhlapelo veliko več vode, kot so je prispevale padavine. Posebej na lahkih tleh smo že kmalu v juniju dosegli stanje kmetijske suše, saj so bila tla popolnoma presušena, rastline pa so pričele veneti in odmirati. To še posebej velja tudi za krompir. Največja težava pri krompirju je, da je suša prišla v obdobju najintenzivnejše rasti in razvoja gomoljev, ko rastline krompirja potrebujejo največ vode,” za Kmečki glas piše dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Nekateri zgodnji nasadi so že v juniju zaključili z rastjo, krompirjeva cima pa se je skoraj v celoti posušila. Nič bolje ne kaže večini poznih nasadov, ki so na lažjih tleh tudi delno posušeni. Stanje nasadov je bilo na območjih s sušo večinoma slabo in se ponavlja scenarij iz leta 2022. Rastline so majhne, nasadi niso niti strnili vrst, obilne padavine v prvem koncu tedna v juliju (od 75 pa do več kot 200 mm padavin) pa so prinesle nove težave zaradi sekundarne rasti gomoljev.

“Letina krompirja 2025 zagotovo ne bo niti najbolj obilna niti najboljša. Pri ukrepih smo zelo omejeni, poskusimo pa s pravilnim ravnanjem rešiti vsaj tisti pridelek, ki je že nastal do sedaj,” poudarja dr. Dolničar.

Vsi še kolikor toliko zeleni nasadi so se pričeli močno obraščati. Obraščanje pa ni omejeno le na nadzemne dele rastlin, kar je na prvi pogled lahko dobrodošlo.

Težava je, da se je zaradi stresnih razmer prekinilo obdobje mirovanja in so pričeli iz očes gomoljev poganjati novi stoloni. V nekaterih primerih so že pričeli izraščati kot nova stebla iz površine tal, v drugih so se pričeli oblikovati mladi novi gomolji.

Proces nove sekundarne rasti in oblikovanja novih gomoljev se lahko večkrat ponovi ob večkratnem izmenjevanju suhih in vročih obdobij z obilnimi padavinami. V skrajnem primeru dobimo stolone s celo »verižico« drobnih, po kakovosti neprimernih gomoljev. Poznamo več oblik sekundarne rasti: neenakomerna nepravilna rast gomoljev, formiranje novega gomolja na starem, rast stolonov in ponovna tvorba gomoljev, rast stolonov v novo steblo. Vzroki za nastanek teh napak so visoke temperature, sušni stres in premočno gnojenje z dušikom. Ponovna rast je pogostejša, ko temperatura tal preseže 27 oC. Vsi procesi zmanjšujejo kakovost gomoljev, ki pogosto postanejo steklasti in zato neprimerni za uživanje. Ni potrebno posebej poudarjati, da so takšni gomolji neprimerni za dolgotrajno skladiščenje.

Prispevek o možnih tehnoloških ukrepih si lahko preberete v prispevku dr. Petra Dolničarja, Kmečki glas, sreda, 23. julij 2025.

Fotografijo je posnel mag. Uroš Benec, Kmetijski inštitut Slovenije.