Po žetvi pšenice in jarih žit je na vrsti setev dosevkov. Strniščni dosevki imajo večstranski pomen pri obdelovanju zemlje. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal, zmanjšuje izpiranje hranil ter zavira razvoj in širjenje plevela. Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal, metuljnice pa še dodatno bogatijo tla z dušikom. Obogatitev tal z organsko maso je še posebej pomembna na njivah, kjer se ne gnoji s hlevskim gnojem. Gospodarski pomen dosevkov je tudi v pridelavi kakovostne voluminozne krme.

»Neprezimni dosevki skrbijo za varovanje tal pred erozijo že v poletno-jesenskem času, ko je pogosto preveč padavin, povečujejo vsebnost humusa in varujejo talne organizme v tleh ter spodbujajo razmnoževanje deževnikov. Rastline, ki ne ostanejo zelene preko zime, vseeno vežejo hranila prav do spomladi ter pozitivno vplivajo na mikorizne glive v tleh. Ta hranila se v naslednjem letu sprostijo z mineralizacijo in so dostopna glavnim kulturam. Izbor zelo hitro rastočih dobrih dosevkov za krmo je zaenkrat precej omejen le na tiste, ki so zelo tolerantne na vročinski in sušni stres (prosasta žita). Večina kakovostnih krmnih dosevkov je prezimnih in dajo svoj pridelke šele v aprilu in maju prihodnje leto (mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozimna grašica, kosna rž, ozimna žita …). Kljub vsem tem dejstvom je zelo zaželeno, da tudi najbolj intenzivne živinorejske kmetije obdelajo ter zasejejo vsa žitna strnišča z naknadnimi dosevki za krmo ali samo z dosevki za podor, če imajo v tekočem letu dovolj krme. Naknadni dosevki – tako neprezimni kot prezimni, so brez dvoma odlična investicija v tla,« poudarja mag. Jože Mohar.

Predsetveno pripravo tal za strniščne dosevke se opravi čim prej po žetvi, da se ohrani čim več vlage v tleh. Tla minimalno obdelamo ali plitvo preorjemo, po setvi zemljišče povaljamo, da omogočimo boljši stik semena s tlemi ter tako hitrejši vznik.

Rastna doba strniščnih dosevkov je kratka. Ob setvi dosevkom gnojimo glede na založenost tal in gnojenje predposevka ter glede na željen pridelek zelene mase.

Krmni dosevki in zeleno gnojenje

Neprezimni in prezimni dosevki za krmo, podor, zimsko ozelenitev in tudi za prehrano so: lucerna, bela gorjušica, oljna in meliorativna redkev, proso, aleksandrijska detelja, ajda, sudanska trava, facelija, krmna repica in krmna ogrščica, inkarnatka in mešanice.

Pridelava krme z dosevki v sušnih letih

»Najmanj zahtevna za vlago na lahkih tleh sta neprezimna dosevka sudanska trava in proso ter najboljši rešitvi za pomanjkanje krme v sušnih letih. Oba dosevka sta toplotno zahtevna in spadata v skupino prosastih žit, ki uspevata ob minimalni vlagi tako na težjih kot tudi na zelo lahkih tleh. Za svojo kalitev zahtevata višjo temperaturo tal, ki v poletnih mesecih praviloma nikoli ni težava,« svetuje mag. Mohar.

V SKP 2023-2027 so naknadni posevki in podsevki ter ozelenitev ornih površin preko zime vključeni v intervencijo INP08 – Shema za podnebje in okolje.

Fotografija: Jože Mohar