Skupščine Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije (ZHGKS) se je udeležilo 70 članov. Zbrani so podprli vključitev posebnega člena o območjih z naravnimi omejitvami pri kmetovanju (OMD) v zakon o kmetijstvu, in sicer z namenom, da se Slovenija zakonsko zaveže za ohranjanje kmetijstva na območjih OMD in v ta namen sprejme ustrezne obvezujoče zakonske podlage.

Območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje imajo ključno vlogo pri zagotavljanju samooskrbe, ohranjanju obdelane krajine, varovanju kulturne dediščine, poseljenosti podeželja, razvoju slovenskega turizma.

71. člen Ustave RS: “Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovskih kmetijah.”

Kmetije na OMD območjih težko dostopajo do investicijskih sredstev ali pa si težko zagotovijo lastni delež za sofinanciranje. Zato Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije predlaga, da se neposredne podpore in subvencije na hektar kmetijske površine znatno povečajo.

Združenje zahteva, da se v Strateškem načrtu dvigne podpora OMD na 100 % za pokrivanje izpada dohodka zaradi naravnih omejitev za kmetovanje. S tem se bo vsaj delno nadomestilo pomanjkljiv dostop do investicijskih sredstev, posledično povečal interes mladih za prevzem kmetij in vsaj delno omililo trend opuščanja kmetovanja na območjih OMD.

Predsednica ZHGKS Irena Orešnik je v poročilu izpostavila predlog člena o območjih z naravnimi omejitvami pri kmetovanju (OMD) in predlog 4. spremembe Strateškega načrta za kmetijstvo Slovenije 2023-2027. Slovenija ima namreč izrazito investicijsko zanemarjene srednje velike in male kmetije, kamor spada velika večina hribovskih in gorskih kmetij. Pomemben delež sredstev se namenja tudi za namene brez pridelave hrane, pri tem pa se nam zmanjšuje samooskrba in s tem prehranska suverenost. Starostna struktura gospodarjev je najbolj kritična pri malih in srednjih kmetijah.

Usmeritve EK za naslednje programsko obdobje pa so: podpora malim in srednje velikim kmetijam, zmanjšanje birokracije, pridelava hrane in pomladitev kmetijstva.

Geostrateška situacija zahteva nujne spremembe takoj! Pričakovati pa je veliko zmanjšanje sredstev za kmetijstvo v naslednjem programskem obdobju. Razlog za to so prioritete na področju varnosti in vračanje najetih kreditov Next Gen.

Predlog člena o OMD območjih v zakonu o kmetijstvu

Določi naj se območja, kjer so razmere za kmetovanje izredno težke in za katere je treba pripraviti dolgoročno strategijo ohranjanja. Sredstva iz Programa razvoja podeželja in Skupne kmetijske politike naj se dodelijo tej skupini kmetij, in sicer sorazmerno z deležem obdelovalnih površin, ki jih ta skupina kmetijskih gospodarstev obdeluje. Določi naj se delež financiranja iz nacionalnega proračuna za ohranjanje slovenske krajine (npr. del turistične takse se nameni za podporo OMD območjem). Določi naj se tudi upravičence do teh sredstev ter kriterije za upravičenost do sredstev, prav tako odstotek finančnih sredstev, vezanih na minimalno plačo, ki pripada kmetu na hektar kmetijskih površin v izjemno težkih pogojih.

Ker imajo te kmetije otežen dostop do investicijskih sredstev, hkrati pa težje zagotovijo lastni delež sofinanciranja investicij, se določi povečanje neposredne podpore in subvencij na hektar kmetijske površine kmetijam z OMD območij.

Predlog povečanja plačil OMD na 100 % za pokritje razlike v stroških pridelave zaradi naravnih omejitev v 4. spremembi Strateškega načrta za kmetijstvo Slovenije: Vrednot točke OMD naj se dvigne na 1 EUR (100 % pokritje razlike stroškov zaradi težavnosti  obdelave). Iz plačil OMD se izločijo površine, na katerih ni pridelave hrane, ter uvede regresija pri 20 hektarjih in kapica pri 40 hektarjih primerljivih površin.

Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije je zelo aktivno v vseh strokovnih skupinah glede paketa kmetijske zakonodaje in se usklajuje z ostalimi nevladnimi organizacijami.  Predlagajo poseben člen v Zakonu o kmetijstvu, ki bi zagotavljal stabilno finančno podporo hribovskim kmetijam.