Ker se kmetijska pridelava odvija pretežno na prostem, je zelo odvisna od vremenskih razmer. Klimatske spremembe se izražajo v višjih povprečnih letnih temperaturah, spomladanskih pozebah, vročih in suhih poletjih in milejših zimah brez oziroma z malo snežnimi padavinami ter večji pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Zato namakanje kmetijskih kultur predstavlja enega najpomembnejših ukrepov prilagajanja kmetijstva na klimatske spremembe.

O prilagajanju pridelave poljščin na klimatske spremembe in varovanje tal so na t. i. Tumpejevih dnevih govorili Marko Černe, Aleš Kirbiš in Ernest Plemenitaš s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj ter prof. dr. Črtomir Rozman s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Izračunali so ekonomsko učinkovitost namakanja posameznih poljščin in ugotovili, da je – kljub nekaterim pomislekom pri kmetih in javnosti, vsekakor ekonomsko upravičeno. Ekonomska upravičenost namakanja temelji na pokritju dodatnih stroškov namakanja, povečanem pridelku in ohranjanju ravni pridelka in s tem povezane koristi, je pa tudi zelo odvisna od odkupnih cen poljščin v posameznem letu.

Kako vpliva namakanje na količino in kakovost pridelka lucerne

Lucerna je visokokakovostna beljakovinska krma za govedo, ki vzpodbuja količino in kakovost mleka. Ima zelo globok koreninski sistem, tudi do 3 m v globokih tleh ter je občutljiva na pomanjkanje vode predvsem po košnji, zato se takrat tudi izvaja namakanje.

Na kmetiji, ki je sodelovala v projektu, so izvedli šest odkosov v sezoni in čistilno košnjo. Poskus je potekal na štirih obravnavanjih v kombinacijah z in brez namakanja ter dodatno gnojenje z dušikom in brez dodatnega gnojenja.

Rezultati analiz krme so pokazali, da je bil pridelek lucerne, ki je bila namakana in gnojena z dušikom, najvišji, silažna lucerna pa je imela višjo vsebnost magnezija, fosforja, prebavljivih surovih beljakovin, NFC (nestrukturiranih ogljikovih hidratov), škrobnih enot in neto energije.

Silaža, ki je bila pridobljena iz namakane in gnojene površine, je bila bogatejša s hranili in energijo. Povečana vsebnost prebavljivih beljakovin in magnezija ter višja energijska vrednost pa omogočajo boljšo zadostitev potreb krav v laktaciji.

Pridelek silažne lucerne, ki je bila gnojena in brez namakanja, je bil nekoliko nižji (za 6 %) od prejšnje obravnave, lucerna pa je imela nekoliko višjo vsebnost vlaknin in kalija ter nižjo vsebnost magnezija. Vsebovala je nekoliko manj prebavljivih beljakovin, manj NFC, škrobnih enot in neto energije za laktacijo, manj energije in je manj bogata s prebavljivimi beljakovinami v primerjavi z silažo, ki je bila namakana in gnojena. Ta silaža bo prav tako kakovostna, vendar z nekoliko nižjo energijsko vrednostjo in večjo vsebnostjo vlaknin, kar pomeni, da je manj primerna za visoko produktivne krmne obroke.

Pridelek silažne lucerne, ki je bila pridobljena iz namakane in negnojene površine, je bil opazno nižji (za 25 %), lucerna pa je vsebovala več vlaknin in kalija, vendar manj fosforja magnezija, škrobnih enot in neto energije za laktacijo. Namakanje je povzročilo nižjo vsebnost energije v silaži ter povečalo vsebnost vlaknin in kalija, kar je koristno za splošno zdravje.

Silaža, ki ni bila namakana in ne gnojena, je imela najnižji pridelek (30 % nižji od gnojene in namakane), imela pa je višjo vsebnost suhe snovi, surovih beljakovin, NFC, škrobnih enot, več neto energije za laktacijo in skupnih hranilnih snovi, vsebovala pa je manj vlaknin, kalija, fosforja, magnezija in kalcija v primerjavi s silažo, ki je bila namakana.

Z namakanjem in dodatnim gnojenjem z dušikom – kljub dejstvu, da je lucerna metuljnica in veže dušik iz zraka – se opazno poveča količino pridelka in izboljša kakovost silažne lucerne.

Projekt je pokazal, da je namakanje nujen del tehnologije pridelave poljščin in najbolj učinkovit način prilagajanja na klimatske spremembe v kmetijstvu, mora pa biti izvedeno ob pravem času in z ustrezno količino vode. Namakanje v praksi je lahko učinkovito in uspešno samo ob pogoju, da ga izvajamo strokovno in načrtno na podlagi meritev vlage v tleh in spremljanja meteoroloških parametrov ter z upoštevanjem namakalnih praks na kmetiji.

V slopu ukrepov SKP 2023 – 2027 sta namakanju namenjena dva ukrepa, in sicer IRP40 Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme ter IRP13 Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.