V zadnjih letih se kmetijska pridelava sooča s številnimi izzivi, ki jih povzročajo tako gospodarski kot okoljski dejavniki. Eden izmed najpomembnejših je nenehno naraščanje cen energentov in repromateriala. Dušikova (N) gnojila, ki so neobhodno potrebna za doseganje visokih pridelkov, so vse dražja. Njihova prekomerna uporaba pa je za okolje tudi precej obremenjujoča (onesnaženje voda z nitrati, emisije toplogrednih plinov in degradacija tal). Zaradi teh izzivov so tako raziskovalci kot kmetje prisiljeni iskati trajnostne alternative, s katerimi bi zmanjšali odvisnost od mineralnih gnojil, ne da bi pri tem zmanjšali količino pridelka.

Pri tem imajo prezimni dosevki poseben pomen, saj lahko pomembno prispevajo k izboljšanju gospodarjenja z dušikom in zmanjšanju porabe mineralnih gnojil. Raziskave kažejo, da lahko nekateri prezimni dosevki zmanjšajo izpiranje nitratov (preko jesensko-zimskih mesecev, ko v naših klimatskih razmerah pričakujemo večje količine padavin), ne da bi negativno vplivali na produktivnost naknadno sejanih poljščin. Zato je njihova uporaba dolgoročno upravičena tako z okoljskega kot tudi z gospodarskega vidika.

Izsledke raziskave o tem, kako s prezimnimi metuljnicami nadomestiti dušik iz mineralnih gnojil, so na posvetu o prehrani domačih živali, ki je bil v Murski Soboti, predstavili soavtorji Anastazija Gselman, Urška Lisec in Miran Podvršnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor ter Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

»Učinkovitost prezimnih dosevkov je v prvi vrsti odvisna od rastlinske vrste, dinamike mineralizacije dušika med razgradnjo organskih snovi in specifičnih agroekoloških pogojev. Še posebej prezimne metuljnice so tiste, ki v kolobarju s preostalimi kmetijskimi posevki prinašajo številne koristi. Z njimi lahko v obdobju, ko bi tla sicer ostala gola, izboljšamo strukturo tal, povečamo sposobnost tal za zadrževanje vode in zmanjšamo erozijo. Poleg tega so prezimne metuljnice, za razliko od trav in križnic, simbiotsko aktivne in tako prispevajo N v agroekosistem. Skupna akumulacija dušika (simbioza in črpanje iz tal) lahko doseže do 200 kg N na hektar. Z njimi pridelamo veliko biomase, zato je večja tudi vezava CO2 iz ozračja. Zaradi ozkega razmerja C:N (10-15:1) se organska masa hitro razgradi, kar pomeni, da je dušik hitro dostopen naslednji poljščini.

Vpeljevanje prezimnih dosevkov (med njimi tudi prezimnih metuljnic) v njivski kolobar je bilo predmet številnih raziskav doma in v tujini. Danes pridelovalci sicer razpolagajo s podatki o količini simbiotsko vezanega in akumuliranega N, ne razpolagajo pa s podatki o dejanskem učinku na zmanjšanje potreb po gnojenju z N iz mineralnih gnojil naslednji poljščini. Zato so s praktičnimi preizkusi določiti, za koliko se v praksi lahko dejansko lahko zmanjša količina N iz mineralnih gnojil (za polovico ali celo več) pri gnojenju naslednje poljščine, da se ohrani visoke pridelke in hkrati izboljša ekološko ravnotežje.

Rezultati preizkusov so zelo spodbudni. Analize tal in prezimnih dosevkov so pokazale, da je inkarnatka (metuljnica) prispevala med 61,6 in 78,6 kg simbiotsko vezanega N na hektar, česar mnogocvetna ljuljka (trava) ne more. Skupna količina akumuliranega dušika v organski snovi inkarnatke je znašala 100,7 kg N na hektar.

Kombinacija prezimnih metuljnic z zmanjšanim gnojenjem z dušikom se tako izkazuje kot obetavna praksa, ki lahko izboljša trajnost kmetijskih sistemov, ne da bi pri tem ogrozila pridelek naknadno sejanih poljščin v kolobarju.

Primerjava različnih načinov gnojenja je pokazala, da lahko kmetje z uporabo prezimnih metuljnic učinkovito zmanjšajo potrebo po dušiku iz mineralnih gnojil, ne da bi to negativno vplivalo na količino pridelka glavne poljščine v kolobarju. Rezultati kažejo, da inkarnatka kot prezimni dosevek zagotavlja stabilen pridelek zrnja koruze tudi pri zmanjšani uporabi dušika. Dušik, vezan v njeni organski masi, lahko nadomesti tudi do 100 kg N na hektar (iz literature celo do 200 kg N), kar pomeni znatne prihranke pri gnojilih, hkrati pa ohranja oziroma povečuje pridelek zrnja koruze.

Uporaba dosevkov za prezimno ozelenitev tal (še posebej metuljnic) je priložnost, da se zmanjša odvisnosti od mineralnih gnojil, kar prispeva k trajnostni pridelavi in boljšemu gospodarskemu izkoristku. Ugotovili so, da je simbiotska vezava dušika s prezimnimi metuljnicami in njihova akumulacija dušika v organski snovi pridelka učinkovit pristop za zmanjšanje potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil, hkrati pa omogoča ohranjanje visokih pridelkov koruze.

Ozelenitev ornih površin preko zime je v sklopu intervencij SKP 2023-2027 označena z INP08. V sklopu te sheme prejmejo kmetje, ki uveljavljajo ta ukrep, 148 evrov/ha letnega plačila. INP07 – vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline pa je namenjena povečanju obsega pridelave beljakovinskih rastlin in izboljšanju konkurenčnosti pridelave. Podpora se dodeli kot enotno letno plačilo za upravičen hektar beljakovinskih rastlin. Za leto 2025 znaša 224,83 evrov/hektar.