Preudarno kmetovanje in varstvo voda
Podnebne spremembe seveda vplivajo tudi na zgodnejši začetek vegetacije. Pretekli teden so imele temperature zraka že povsem spomladanski pridih. Na vzhodu države se je ogrelo čez 17 °C. V Cerkljah ob Krki so izmerili celo rekordno januarsko temperaturo 19,1 °C. Povprečne dnevne temperature so bile med 10 in 12 °C, kar pomeni 7 do 9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Zgodnje prebujanje narave opozarja, da prezgodnja toplota lahko drami tudi kmetijske rastline, predvsem ozimne posevke, ki v letih, kakršno je letošnje, z rastjo začnejo že pred 1. februarjem.
Za razraščanje ozimnih žit je bistvenega pomena gnojenje, in sicer tako z organskimi kot z mineralnimi gnojili. Pri tem se morajo pridelovalci držati nitratne direktive za zmanjšanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.
Tega standarda se morajo držati vsi kmetje, ne glede na to, za katere ukrepe iz strateškega načrta SKP 2023-2027 se odločajo. Za pridobitev dodatnih plačil pa lahko izbirajo iz nabora nadstandardnih intervencij SN 2023 – 2027, ki prispevajo k specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem preko okrepljene pogojenosti. Okrepljena pogojenost je izhodišče za celotno t. i. zeleno arhitekturo, ki jo vzpostavlja nova SKP.
Časovne prepovedi gnojenja: gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (gnojevka, gnojnica, bioplinska gnojevka, digestat z manj kot 20 % suhe snovi) je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Izjeme (krajša obdobja prepovedi): od 15. novembra do 15. februarja za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ter za pomladansko dognojevanje ozimin in setev travinja. Za submediteransko območje na zemljiščih brez zelene odeje velja prepoved od 1. decembra do 15. februarja, z zeleno odejo od 15. decembra do 15. januarja, ter od 1. decembra do 1. februarja za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.
Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom z več kot 20 % suhe snovi je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Krajša obdobja prepovedi veljajo za submediteransko regijo na zemljiščih brez zelene odeje od 1. decembra do 1. februarja, z zeleno odejo od 15. decembra do 15. januarja, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi pa vnos mineralnih gnojil ne sme presegati 40 kgN/ha.
Za hlevski gnoj uredba ne dopušča izjem, ki bi odstopale od splošne časovne prepovedi gnojenja od 1. decembra do 15. februarja.
V sklopu nitratne direktive tudi piše, da mora količina vnosa gnojil v tla izhajati iz razmer v tleh, podnebnih razmer, padavin, namakanja ter iz rabe zemljišč in kmetijske prakse. Temelji na ravnotežju med predvidljivo potrebo rastlin po dušiku in preskrbo rastlin z dušikom iz tal in z gnojenjem – gnojiti je treba v skladu s potrebami rastlin.
In prav zaradi potreb rastlin kmetje pozivajo pristojne, naj se datumi prepovedi vsaj spomladi premaknejo naprej, na zgodnejše termine. Za pridelovalce je preudarno gnojenje sploh edino smiselno, saj so mineralna gnojila draga, zato kmetje želijo gnojiti in dognojevati izključno glede na potrebe rastlin. Zato se je od osamosvojitve Slovenije poraba mineralnih gnojil zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Ker pa smo vsi v EU in na skupnem evropskem trgu, si pridelovalci želijo tudi primerljivih pogojev s sosednjimi državami. Kot so povedali, je v Avstriji dovoljeno dognojevanje ozimin že s 1. februarjem, na Hrvaškem pa sploh nimajo datumskih omejitev za gnojenje z mineralnimi gnojili.