Ekstremne vremenske razmere v obliki suhih obdobij in močnih padavin v pomladi in predvsem v poletnem času so postale skoraj običajen in reden pojav. Pridelava kmetijskih rastlin na njivskih površinah je v takšnih razmerah pod velikim vplivom ekstremnih vremenskih pojavov. Vročina, suha ali celo presuha tla na eni strani, na drugi strani daljša obdobja z obiljem padavin in namočenostjo tal – vse to kmete ovira pri optimalni obdelavi tal, predsetveni pripravi tal in tudi ob izvedbi setve.
Da bodo kmetje lahko v prihodnje sejali, sadili in obdelovali tla za pridelavo poljščin, krmnih rastlin na njivah in tudi zelenjadnic, bodo potrebne prilagoditve. Eden od načinov za prilagajanje tem dogodkom in stanjem na njivskih površinah, povezanih s podnebnimi spremembami, je vsekakor prilagoditev metod in načinov setve poljščin in krmnih rastlin. V ta namen se v svetu in Evropi iščejo in preskušajo mnogi za naše okolje in razmere inovativni in še premalo preizkušeni sistemi setve. Sejati semena krmnih rastlin po pridelavi glavnih posevkov kot naknadne posevke ali sejati rastline v glavni posevek žit in koruze kot podsevek so vsekakor novost za slovenski prostor.

Spodbujanje inovativnosti podpira podukrep 16.2. Podpora za pilotne projekte ter razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, ki se v Sloveniji izvaja v okviru SKP, Program razvoja podeželja.

V ta namen kmetijska stroko tudi pri nas pridobiva praktične izkušnje v različnih pogojih pridelave po Sloveniji. Lani sta Kmetijsko gozdarski zavod Celje in Geodetski zavod Celje izvedla preskuse, zaključke katerih navajata Igor Škerbot in Diana Bogovič.
»Namen uvajanja novih tehnologij setve z dronom (iz zraka) v kmetijskem sektorju je izboljšanje trajnosti, produktivnosti in prilagodljivosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe. Glavni cilj projekta je bil uvesti in preizkusiti uporabo dronov za setev naknadnih posevkov in podsevkov. Ugotavljamo, da ta tehnologija dejansko zagotavlja trajnostne kmetijske prakse in omogoča izboljšanje produktivnosti kmetijskim gospodarstvom.
Na štirih kmetijskih gospodarstvih, ki so vključena v projekt, smo v okviru praktičnega preizkušanja na kmetijskih površinah uvedli in preizkusili tehnologijo setve z brezpilotnimi letalniki (droni). Izvajali smo setve različnih kultur (metuljnic ali deteljno-travnih mešanic) z uporabo dronov, ko smo jih posejali bodisi kot podsevek v koruzo ali krušna žita (npr. tritikalo) ali naknadni posevek. S tem načinom smo omogočili spremljanje uspešnosti setve kmetijskih, predvsem krmnih rastlin, kot rešitev za setev, ko klasične setve s sejalnicami ni možno ali je nemogoče izvesti v optimalnih rokih. S to tehniko je setev izvedljiva tudi v primeru mokrih tal ali ko je prejšnja kultura še prisotna na površini.«

Rezultati so obogatili

»Setev s pomočjo dronov je relativno nova tehnologija v kmetijskem sektorju in je v svetu v zelo hitrem in pospešenem razvoju. Rezultati se zato lahko med tehnikami razlikujejo, odvisno od uporabljenih tehnologij, okoljskih in vremenskih pogojev ter seveda vrste sejanih rastlin ali glavnih posevkov, v katere se seje z droni. Potrjujejo se potenciali te nove tehnologije, prednosti in ugodnosti, predvsem pa je ta tehnologija velik izziv v primerjavi s tradicionalno setvijo z različnimi traktorskimi sejalnicami.
Po izvedenih praktičnih preizkusih setve z dronom tako ocenjujemo natančnosti setve z uporaba dronov in s pomočjo GNSS (Globalni satelitski navigacijski sistem) tehnologije ter senzorjev, ki omogočajo natančno določanje lokacije setve, kar je pripomoglo k dovolj dobri razporejenosti semen po enoti površine. Z dronom se lahko tudi hitreje in učinkoviteje izvede setev v primerjavi z uporabo klasične setvene mehanizacije. Setve smo lahko izvedli v razvojni fazi glavnega posevka, ko s klasičnimi sejalnicami to ni bilo več mogoče (npr. setev bele detelje v koruzo v fazi 7 do 9 listov in višini rastlin okrog 1,1 do 1,4 m). To je pomenilo veliko prilagodljivost na klimatske pogoje, brez negativnih vplivov na njivska tla, ki jih nismo strukturno prizadeli in uničevali, saj se nismo po njivah vozili s traktorjem in sejalnico, ampak smo v za sejalnico premokra tla sejali semena krmnih rastlin iz zraka.
Tako na njivskih tleh nismo povzročali zbitosti tal, tudi mikroorganizmom je bil omogočen nemoten obstoj in razvoj. Hkrati smo zmanjšali porabo fosilnih goriv, ker tal nismo predsetveno in setveno obdelovali s klasično kmetijsko mehanizacijo. S posejanimi podsevki in naknadnimi posevki smo tla prekrili s kulturnimi in za kmetijsko pridelavo koristnimi rastlinami (npr. metuljnice za bogatitev in vezano dušika v tla). Prekritost tal z dosevki je zmanjšala možnosti za rast in razvoj plevelnih vrst, ki jih ob močni razširjenosti ni bilo treba zatirati s sredstvi za varstvo rastlin (herbicidi).
Največji dosežek setve podsevkov in tudi naknadnih posevkov je hitro oblikovan zeleni pokrov, ki preprečuje vodno erozij po površini in po globini tal ter omogoča in poveča pohodnost njivskih površin ob spravilu npr. silažne koruze. Tla so bila namreč ozelenjena z belo deteljo in se kolesa traktorja in kombajna niso tako pogrezala v njivska tla, kot bi se, če tega zelenega pokrova ne bi bilo.«