Zlatetovi – pri kruhi in za pečjo
Takole idilično Jože Zlate, drugi mladi gospodar po izboru Kmečkega glasa, opiše, kako se živi na kmetiji Pr Gregorc v Prašah pri Mavčičah. Ob tem se seveda nasmeje in doda, da navidezna brezskrbnost med drugim zahteva tudi veliko ur nočnega dela.
Jože je kmetijo prevzel po očetovi smrti leta 1994, ko je štel komaj 24 let. V družini glede nasledstva ni bilo težav, Jožeta so že od malega vzgajali za gospodarja in tudi obe sestri sta se strinjali, da on prevzame kmetijo.
To so bili turbulentni časi po osamosvojitvi, ko se je trg krčil, zato so se mnoge poljedelske kmetije preusmerile v živinorejo. Jožetu pa krave niso ravno dišale in tudi hlev je bil premajhen. Spremembe so uvajali na njivah s pridelavo več vrst zelenjave in zgodnjega krompirja, kar je bilo delovno zelo intenzivno. Sledila je vpeljava čebule, za kar skoraj ni bilo navodil glede tehnologije, pa vendar so s krompirjem in čebulo vztrajali do vstopa Slovenije v EU. Takrat se je ponovno porušil trg in v načrtu je bila bolj intenzivna živinoreja, za kar bi bil potreben nov hlev. 10 let so čakali, da bi urbanisti podali kakšno rešitev, in ko so jo, je bila nesprejemljiva.
Ker sta bila oba z ženo Greto doma, je izgledalo, da bo moral za preživetje družine vsaj eden v službo. Ker pa je Greta vedno doma pekla kruh in ker je bilo okrog hiše zmeraj veliko ljudi, so jih vprašali, če bi želeli domač kruh. Interesenti so se takoj javili, in ker se je povpraševanje stalno večalo, so staro gospodarsko poslopje preuredili v pekarno, zgradili dve krušni peči na drva in 2006 registrirali dopolnilno dejavnost. Kruh je hitro – brez vsake reklame, postal uspešna zgodba.
Zlatetovi danes obdelujejo 19 hektarov zemlje, od tega 12 hektarov lastne, ostalo v najemu, vse pa v ravnini. 6 hektarov je gozda. Za obdelavo tal imajo svojo kmetijsko mehanizacijo, za setev in žetev pa jo najamejo.
V okviru SN SKP 2023-2027 izvajajo ozelenitev ornih površin preko zime, za naknadne posevke sejejo medovite rastline, že nekaj let pa imajo tudi konzervirajočo obdelavo tal, ki prispeva k ohranjanju strukture tal, oskrbi z vodo in hranili ter povečevanju deleža organske snovi in s tem rodovitnosti tal.
Ideja iz Kmečkega glasa
Potem je Jože v našem tedniku prebral, da na eni od kmetij na Koroškem doma pečejo kruh, predelujejo prašičje meso in organizirajo pogostitve. »Dobra ideja,« si je mislil in že leta 2010 so registrirali še dopolnilno dejavnost predelave mesa iz doma vzrejenih prašičev. Na poljih so v ta namen uvedli že sedmi tip kolobarja po letu 1994. Iz pridelave zelenjave so prešli na žita, in sicer na pšenico za domačo peko kruha, ječmen in koruzo pa za krmo prašičev. Po spravilu žit posejejo še ajdo za ajdovo moko, delno pa kot dosevek za ozelenitev, ki ga potem podorjejo.
Za potrebe predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov kupijo okrog 30-kilogramske odojke, jih zredijo na 120 do 140 kg, zakoli pa si sledijo od septembra do junija. Tako imajo vsakih 14 dni v ponudbi sveže meso, vedno pa pester nabor mesnin. Poleg svinjine so enkrat mesečno naprodaj še doma zrejeni piščanci in redijo tudi nesnice. Sveža jajca gredo tako dobro v prodajo, da jih vsak dobi direktno iz gnezda, včasih pa je komu treba reči, naj malo počaka, da bodo kokoši še znesle …
»Najbolj smo poznani po kruhu iz krušne peči, kruh pa posredno prodaja še vse ostalo. Kupci – nekateri zaradi kruha pridejo tudi od daleč, zelo pohvalijo tudi naše klobase in krvavice,« povesta Greta in Jože. Trgovinica je od vsega začetka odprta trikrat tedensko, in sicer v torek, petek in soboto. Ti dnevi so zato tudi noči brez spanja, saj je treba ponoči delati, da je zjutraj večinoma stalnim strankam naprodaj svež kruh. Poleg krušnih in mesnih izdelkov so v ponudbi še pridelki in izdelki iz okoliških kmetij (zelenjava, testenine, med, kislo zelje in repa …).
Še tri poudarke je navedel Jože. Ko mu je umrl oče, se je zanj zaključila brezskrbna mladost. Sledilo je 20 let trdega dela s spanjem po urah. Leta 2021 so investirali v sončno elektrarno zmogljivosti 25 kW, ki jim je bila predstavljena kot »zlata« naložbo, zdaj pa jih imajo za izkoriščevalce … Problem postaja tudi zakol prašičev, saj jih velike klavnice nočejo, v majhnih pa jih tudi niso veseli.
Vseeno Jože meni, da je kmetijstvo dovolj široka dejavnost, da se lahko poišče tržno nišo. Ena od možnosti so dopolnilne dejavnosti, a to pomeni tudi veliko več dela.