V Sloveniji predvsem agrarne in pašne skupnosti skrbijo, da se ohranja planinska paša, da se planine ne zaraščajo in ostajajo urejene za številne planince, ki jih obiskujejo vse leto. Čeprav število članov agrarnih skupnosti ostaja povečini nespremenjeno, saj se deleži dedujejo in ne prodajajo, pa je vse manj tistih, ki živino dejansko še pasejo na planinskih pašnikih.

Razlog, da je temu tako, je v tem, da je tudi kmetov vse manj. Kmetov, ki redijo drobnico in pašno goved pa je vse manj tudi zaradi škode, ki jo s pokoli delajo zveri. Vsako leto si vso pašno sezono sledijo poročila o tem, da so zveri, predvsem volkovi, a tudi medvedi, vdrli na pašnike in raztrgali drobnico. Tudi po 15 in več raztrganih živali so lastniki našli po samo eni “krvoločni” noči. Rejci pravijo, da drobnici sledi napad na mlada teleta, žrebeta in osle. Nič čudnega torej, da naslednje leto teh živali ni več na paši.

Člani agrarnih in pašnih skupnosti naredijo vse, da bi svoje živali zavarovali pred napadi ter da bi pašne površine ustrezno uredili. Za takšna dela je čas izven pašne sezone, predvsem pozimi, ko je tudi sicer kmečkih opravil nekaj manj. Tako se v tem času pregleda pašne ograje, uredi napeljavo žic, vzdržuje napajališča in zbiralnike vode, ureja poti in seka grmovje, ki se je razraslo.

Za trajnostno ohranjanje planinske paše agrarne skupnosti dobro sodelujejo tudi s Triglavskim narodnim parkom, saj je v sklopu TNP veliko pašnih in drugih površin, ki so v lasti AS. Tudi v Triglavskem narodnem parku se vse od leta 2018 vztrajno povečuje število volkov.

Nedavno so svoje pašnike na Homu urejali člani AS Zasip, katere člani so lastniki iz Zasipa in okolice Bleda. Od 32 članov jih je le še 5, ki svoje živali poleti odženejo na pašne površine v lasti AS. Pasejo okrog 50 glav živine, drobnice pa po pokolu leta 2022 nič več.

AS Zasip ima v lasti okrog 500 hektarov površin, a večino tega predstavlja neplodna zemlja, tako da lahko subvencijske vloge oddajajo za okrog 10 odstotkov površin.

Ker oskrba in vzdrževanje pašnikov predstavlja tudi stroške, v ta namen porabijo subvencije, ki jih vlagajo za planinsko pašo s pastirjem, za OMD površine in za osnovna plačila na hektar.

Volčji tropi ogrožajo pašo

Kot je povedal Uroš Ambrožič, predsednik AS Zasip, so do pokola pred dvema letoma drobnico pasli na visokogorskih pašnikih Zgornje Krme. »Pasli smo okrog 120 glav drobnice in 50 govedi. Pašne živali že nekaj let spremljamo s sledilnimi napravami. Pri ovcah smo uporabljali štiri sledilne naprave, tako da se je ves čas točno vedelo, kje se nahajajo. Ko smo opazili, da je nekaj narobe, smo preverili in videli, da se nam je zgodil pokol ovac na 2000 metrih nadmorske višine na Konjskem sedlu, v bližini planinske poti na Triglav. Ovce so se tam pasle na registrirani planini. Poklanih je bilo 10 ovac in 5 jagnjet, vse v lasti članov AS Zasip. Če se na tem področju ne bo nekaj ukrenilo in zagotovilo normalne paše, bo s pašo na teh planinah verjetno konec,« je povedal predsednik Ambrožič.

V takih primerih nekateri kmetje ostanejo praktično brez živine, brez plemenskega materiala, brez mesa in mleka za prodajo, pretrgajo se prodajne poti, reja se tako opušča … Tovrstna škoda je praktično nepopravljiva.

V sklopu SKP 2023 – 2027 je planinski paši namenjen podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti. Operacija Planinska paša je namenjena ohranjanju krajinske raznovrstnosti planin in obstoječih kmetijskih praks. Izvaja se v dveh zahtevah, in sicer: KRA_CRED: Paša po čredinkah na planini ter KRA_PAST: Planinska paša s pastirjem. V primeru planinske paše s pastirjem je prisotnost pastirja na planini obvezna, s pastirjem pa mora biti sklenjena pogodba, pri čemer en pastir skrbi za največ 50 GVŽ. Učinki teh ukrepov so: ohranjanje značilne krajine in visokogorskih travišč, preprečevanje prepašenosti in zgaženosti travne ruše ter preprečevanje intenzifikacije.

Planinski paši pripada tudi IRP01-Plačilo za naravne ali druge omejitve. T. i. OMD plačilo je namenjeno nadomestitvi dela dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi naravnih ali drugih omejitev na hribovskem in gorskem območju.