Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini pripravilo 2. mednarodni festival žganih pijač. Na dogodku, ki je privabil okrog 500 obiskovalcev, so pripravili strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi, raznovrstno ponudbo na stojnicah ter pokušino 366 vzorcev žganja (291 destilatov in 75 likerjev) iz desetih držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Italija, Kosovo, Makedonija, Poljska in Slovenija).

Prvak festivala je Miroslav Ivkovič iz Srbije s slivovim žganjem. Najboljša pridelovalka žganja je Slovenka Mirjam Bratož s šipkovim likerjem z vrtnico.

Ocenjevalna komisija je odločila, da zlato priznanje prejme 199 vzorcev, srebrno 130, bronasto pa 29. Zmagovalce so razglasili v 20 kategorijah (posamezna sadna žganja, specialna žganja, vinjaki, do zeliščna žganja in likerji). Med posebnimi žganji so bili tudi liker iz prepeličjih jajc, čokoladno-pomarančni džin, specialna žganja iz bezga, sladkega krompirja, višenj in maka ter creme de menthe.
Prvak festivala Miroslav Ivkovič iz srbskega mesta Ljig znanje o umetnosti žganjekuhe prenaša na mlajše rodove. Slivovke nikoli ne pije sam, večkrat nazdravi s sorodniki, ki prepoznajo odličnost njegovega žganja. »Glavna nagrada na tem festivalu je še eno priznanje za naše žganje, tokrat v kategoriji starih oziroma tradicionalnih destilatov. Ponosni smo seveda tudi na zmage s sodobnimi žganji. Recept za najboljše žganje je – na prvem mestu, ljubezen. Sledi odlično sadje – imam lasten nasad sliv. Na tretjem mestu so kakovostni sodi za shranjevanje oziroma staranje destilatov, saj to vpliva tudi na aromo. Kvaliteta je vedno pred kvantiteto!«

Za žganje le najboljše sadje in ljubezen

Z njim se strinja najboljša pridelovalka žganja na letošnjem festivalu Mirjam Bratož iz Podnanosa. Naslova, ki ga je osvojila s šipkovim likerjem z vrtnico, je zelo vesela. »Osnova mojega likerja je grozdno žganje iz domačih grozdnih jagod. Potrebujemo nevtralno žganje brez vonja, v katerega dodamo lističe damaščanskih vrtnic. Imam lasten nasad teh rož, zavzemam se za ekološko pridelavo in sem v postopku pridobivanja certifikata. Znam sedeti za kotlom, znam nalagati drva, znam meriti tok in stopnjo alkohola ter vse ostalo, kar je pomembno za kvaliteto žganja. Kot članici Društva ljubiteljev domače žganjekuhe mi je najbolj všeč, da je med nami veliko mladih.«

Mirjam Bratož priznava, da je žganjekuha še vedno v domeni moških. Ob tem je z veseljem delila izkušnje z drugimi pridelovalkami žganja, ki so se udeležile letošnjega festivala.
Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak je izrazil zadovoljstvo nad velikim številom obiskovalcev festivala. »Prišlo je veliko prijateljev, pridelovalcev žganja, tudi iz drugih držav, ki sodelujejo na festivalu.«
Vodja organizacije festivala Cvetko Dolenc je pohvalil prizadevanja celotne ekipe društva. »Namen mednarodnega festivala žganih pijač ni spodbujanje pitja alkohola, ampak izobraževanje in iskanje novih sodelovanj. Na dogodku predstavljamo, kaj vse nudijo proizvajalci, kakšna domača žganja imamo, kako jih uživamo. Namenjen je povečevanju kvalitete žganih pijač in kulture njihovega uživanja.”

Pri žganjih z nižjo vsebnostjo alkohola (okrog 40 odstotkih) se veliko lepše razvijejo vonji in okusi, zato so takšna žganja prijetnejša za uživanje.

Fotografije: Jana Jocif