Pokojni nono, oz. dedek, da bo razumljivo vsem, mi je pred 16 leti v njegovih zadnjih urah rekel: »Domen, ne ozirajte se na naš trud in garaško delo, ki smo ga z našimi predniki v več stoletjih naredili za razvoj kmetije. Prihajajo težki časi. Ko bo trava rumena in ko bodo drevesa začela umirati, ne odlašajte predolgo, vzemite pot pod noge.«

“Naj povem, da pokosim več kot 45 hektarjev površine (le ena košnja), da komaj prekrmim 18 glav živine, po večini molznic, ostalo je nekaj dojilj in telet. Kljub mediteranski klimi uspem v zadnjih letih živino pasti le maja in junija. Pred majem zaradi vpliva morja in posledično hladnejšega podnebja trave ni, po juniju pa so celinske vročine, ki v kombinaciji s pomanjkanjem padavin rušo ožgejo že v sredini prvega poletnega meseca,” piše Domen Benčina.

Več v Kmečkem glasu.