“Proces zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev intenzivno poteka v Evropi in tudi že pri nas, v številnih primerih je nenadzorovan in povzroča škodo našim proizvodnim resursom,” za Kmečki glas piše Ivan Kren iz Zg. Kungote.

Eden izmed takšnih primerov se pred našimi očmi odvija v sadjarstvu, kjer smo v zadnjih 4 letih posekali 700 hektarov plantažnih sadovnjakov.

Od prvotnih 2.000 hektarov sadovnjakov smo trenutno na 1.300 hektarih. “Vzrokov je seveda več, eden izmed njih je evropska kmetijska politika, ki z davkoplačevalskim denarjem podpira investicijsko politiko (primer Poljske). Po proizvodni količini jabolk je Poljska takoj za Francijo in z damping cenami ruši sadni trg v Evropi, tudi zaradi skoraj popolne prekinitve izvoza v Rusijo. Vsi vemo, da zna trgovina ob vsaki vojni najti poti, če za trgovanje obstajajo obojestranski interesi med državama. Žal je posledica za Slovenijo ta, da smo ob sedanji proizvodnji komaj samozadostni ob normalnih letinah, ki pa so v zadnjem 6-letnem obdobju le vsaki 2 leti.”
Podobna zgodba se odvija v vinogradništvu, kjer smo od skupnih 21.000 hektarov vinogradov izgubili 6.000 hektarov in smo sedaj na 15.000 hektarih.

Zakaj je temu tako? Zakaj mladi s podeželja raje iščejo službe v Avstriji, kot da bi delali doma? In zakaj s prodajo kmetijske zemlje tujcem pristajamo na to, da se teritorij Slovenije zmanjšuje? Več o tem pa v Kmečkem glasu.