Kmetijske organizacije, predstavnice čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug, so predsednici Nataši Pirc Musar in predsedniku vlade dr. Robertu Golobu podale pisno pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov, ter pregledno podajanje teh informacij tako varovancem kot njihovim zakonitim skrbnikom.

Tisti, ki se prehranjujejo v javnih ustanovah, in njihovi zakoniti skrbniki imajo pravico do informiranosti o poreklu hrane, ki jo zanje izberejo odločevalci v teh ustanovah oz. njihovi ustanovitelji (lokalne skupnosti, država).

Namen pobude je administrativno vitka zakonodajna ureditev sledljivosti in označevanja porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se v javnih ustanovah uporabljajo pri pripravi obrokov za ranljive skupine prebivalcev, zlasti otroke in mladostnike, kjer ima izbira živil največji vpliv na njihovo prihodnost.

Pobudnice: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije ter Združenje za trajnostno prihodnost se zavedajo, da ni primerno dodatno administrativno obremenjevati odločevalce v vzgojno-varstvenih, zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Zato predlagajo za zavezance enostaven in za uporabnike pregleden sistem zagotavljanja sledljivosti in označevanja porekla kmetijskih pridelkov in živil (glavnih sestavin), nabavljenih za pripravo obrokov. Na mestu javne objave jedilnika (splet in oglasna deska, razdelilnica in jedilnica) naj se objavi podatke o poreklu posameznih nabavljenih skupin živil.

Predlagajo naslednje skupine živil:
– sveže sadje in poreklo glavne sestavine proizvodov iz sadja (SI, EU, Ne-EU);
– sveža zelenjava in proizvodi iz zelenjave (SI, EU, Ne-EU);
– sadni in zelenjavni sokovi (SI, EU, Ne-EU);
– med (SI, EU, Ne-EU);
– žita in mlevski proizvodi (SI, EU, Ne-EU);
– kruh in krušni proizvodi (SI, EU, Ne-EU);
– mleko in mlečni proizvodi (SI, EU, Ne-EU);
– jajca in proizvodi iz jajc (SI, EU, Ne-EU);
– goveje meso (Poreklo SI ali 4SI, Rejeno SI ali 3SI, EU, Ne-EU);
– svinjsko meso (Poreklo SI ali 4SI, Rejeno SI ali 3SI, EU, Ne-EU);
– meso perutnine (Poreklo SI ali 4SI, Rejeno SI ali 3SI, EU, Ne-EU);
– drugo meso (Poreklo SI ali 4SI, Rejeno SI ali 3SI, EU, Ne-EU).

V okolju, kjer je cenovna konkurenčnost edino merilo, slovenski kmetje ne morejo konkurirati cenam kmetijskih pridelkov iz držav, kjer so okoljski, socialni, zdravstveni in nenazadnje človeški (npr. podcenjeno delo migrantov, krčenje naravnega okolja prvotnih prebivalcev) standardi bistveno nižji kot v Sloveniji. V pogojih takšne cenovne konkurenčnosti tudi niso upoštevani prihodnji stroški, povezani s podnebnimi spremembami tako na lokalni kot globalni ravni.

Kljub nedavni zdravstveni krizi, trenutnim nestabilnim geopolitičnim razmeram in podnebnim spremembam, ki imajo vpliv na globalno pridelavo, nikoli ni bil ovrednoten in z ukrepi prepoznan pomen ohranjanja čim večje stopnje prehranske suverenosti, ki temelji na lokalni pridelavi, predelavi in distribuciji.