V sklopu nedavnega kongresa Zadružne zveze Slovenije (ZZS) je Alenka Marjetič Žnider poudarila, da članice ZZS predstavljajo samo 14 % vseh zadrug v Sloveniji, vendar zaposlujejo 92 % vseh delavcev v zadružništvu in ustvarijo 86 % vseh prihodkov zadrug.

Od skoraj 70.000 kmetij v Sloveniji jih samo 42 % prideluje in redi živali pretežno za prodajo. Od teh 30.000 jih je 13.000 ali 45 % združenih v zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, ki letno od družinskih kmetij odkupijo več kot 75 % (odstotkov) mleka,  70 % goveda in 70 % grozdja za vino, 40 % prašičev, 30 % žit in koruze, 30 % drobnice ter 30 % zelenjave in krompirja ter tudi hmelj, sadje in les.

Majhnost kmetijskih gospodarstev, šibka specializiranost ter s tem povezane omejene količine tržnih kmetijskih pridelkov so med drugim razlogi, da odkupne cene na trgih niso ugodnejše. Zato je treba kmetijam zagotoviti ustrezno kolektivno infrastrukturo, s katero je omogočeno dolgotrajnejše skladiščenje in ohranjanje kakovosti pridelkov ter kolektivno distribucijo in trženje do trgovine oziroma potrošnika.

Hrana ni samoumevna dobrina

Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige.

Strma rast cen žit in soje, ki je posledica dogajanj na globalnih trgih in vremenskih dejavnikov zna nedvomno v bližnji prihodnosti prenekaterega slovenskega potrošnika predramiti, da hrana ni samoumevna dobrina.

Poleg zelenega prehoda in digitalizacije je sodelovanje in povezovanje s krepitvijo verig vrednosti rdeča nit strateškega načrta 2023-2027. Da bi z intervencijami dosegli razvojni učinek, je potrebno prestrukturirati in razvijati organiziran zadružni sistem, ki že izkazuje stabilnost poslovanja.

Zato je potrebno kmetijske in gozdarske zadruge postaviti v ospredje ukrepanja v prihodnjem programskem obdobju, okrepiti njihovo konkurenčnost, dodati vrednost pridelkom članov in nečlanov in podpreti kratko verigo oskrbe s hrano, ki jo zagotavljajo zadružne trgovine.

V ta namen je Zadružna zveza Slovenije že v okviru t. i. nacionalnega NextGen programa pripravila projekt zadružnih zbirnih, sortirnih, skladiščnih predelovalnih in prodajnih centrov, ki izhaja iz obstoječega potenciala kmetijskih in gozdarskih zadrug ter njegove (postopne) nadgradnje in modernizacije v smislu:

– tehnološke obnove in povečanja obstoječih kapacitet;

– digitalizacije poslovanja, proizvodnje, logistike in trgovinske dejavnosti zadrug, ki temelji na povezljivem sistemu za enostavno izmenjavo informacij in do določene mere skupni uporabi infrastrukture med zadrugami ter dopolnjevanju ponudbe za usklajen, enoten nastop na trgu, in ki omogoča tudi sledljivost kmetijskih pridelkov in surovin v živilih na nivoju masnih bilanc;

– postopne nadgradnje trgovinske dejavnosti zadrug v skupen trgovinski sistem, po principu prostovoljnega povezovanja za povečevanje ekonomskih interesov ter

– investicij v skupne trgovine tudi v urbanih okoljih in sodobne oblike nastopa do potrošnika.

Sofinanciranje kolektivnih naložb v distribucijske centre in krepitev dobavnih verig na področju pridelave, predelave in trženja kmetijskih proizvodov in živil bo namreč vključeno v PRP za leti 2021 in 2022. 

ZZS se nadeja okrepljene podpore kolektivnim naložbam v distribucijske centre tudi v okviru strateškega načrta SKP 2023-2027.

 Zadružna zveza Slovenije bo skupaj z zainteresiranimi zadrugami sistemsko, usklajeno in z vso skrbnostjo postavila sistem digitalnega prehoda, optimizacije poslovanja in stroškov ter ustvarjanja okolja tudi za prihodnje funkcionalno povezovanje med zadrugami.