V sadovnjaku je v tem času še nekaj dela. Najprej poskrbimo za veje, ki so se morda polomile ob obiranju. Te odrežemo, rane razkužimo z bakrovim pripravkom in ko se posuši, zamažemo s cepilno smolo. Lahko odrežemo tudi nekatere pregoste veje in močne vodne poganjke, če jih nismo že v času poletne rezi. Tako bo krošnja tudi v času mirovanja dovolj zračna. Lahko tudi nekoliko skrajšamo veje, ki bi se v primeru mokrega snega lahko polomile, v strokovnih nasvetih poudarja Matjaž Maležič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.

Ko na drevju odpade približno polovica listja, drevesa poškropimo z enim od bakrovih pripravkov v predpisani koncentraciji. Tako bo preostalo listje prej odpadlo, drevesa pa bodo razkužena. To je dobro, posebno če smo imeli probleme z gnitjem plodov na drevju, ker tam ostanejo klice za naslednje leto. Še posebej je to škropljenje pomembno za koščičarje. Pri breskvah je to prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, pri češnjah in višnjah pa preprečimo poznojesenske okužbe s češnjevim rakom. Pri starejših drevesih pred škropljenjem z »bakrom« z debel in debelejših vej na rahlo ostrgamo staro, suho lubje, pod katerim sicer radi prezimujejo nekateri škodljivci. Proti koncu novembra nato še premažemo debla z apnenim beležem, ki mu dodamo drobno mleto mivko. Tako jih dodatno razkužimo in preprečimo škodo zaradi zajcev.

Travo še zadnjič pokosimo. Če imamo malo težja tla ali travo mulčimo, je dobro dodati kakšno sredstvo za ureditev kislosti tal – droben apneni pesek, presejano staro malto ali katero od tovarniško pripravljenih sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Malce več tega dodajmo pri koščičarjih.

Prav tako je sedaj čas za jesensko dognojevanje sadnega drevja z mineralnimi gnojili z majhno vsebnostjo ali brez dušika. To je pomembno na lažjih tleh, ker se dušik v času mirovanja sadnega drevja ne porabi, ampak se spere v podtalnico.

Pred zimo moramo poskrbeti, da do sadnega drevja in grmičevja ne more priti divjad. Najboljše je, da je ograjen celoten sadovnjak, sicer pa mora biti mreža dovolj na široko okrog drevesa, da divjad ne doseže vej oz. brstov. Grmičke jagodičja povežemo skupaj, da jih ne polomi ali razpre sneg.

Sajenje novih sadik 

Če na novo sadimo sadovnjak ali posamezna sadna drevesa in jagodičje, je novembra idealen čas za to opravilo. Če sadimo nov sadovnjak, dobro razmislimo o razporedu posameznih sadnih vrst in sort. Več dreves iste sadne vrste po možnosti sadimo skupaj.

Če želimo zamenjati posamezno drevo, se moramo držati pravila, da na isto mesto (v isto zemljo) ne sadimo iste sadne vrste – kolobarjenje. Če nikakor ne gre drugače, potem skopljemo večjo sadilno jamo – vsaj en meter premera in 0,5 metra globoko – in vso zemljo zamenjamo. Tako ne bo problemov z rastjo in rodnostjo.

Sadilno jamo je dobro skopati nekaj časa pred sajenjem. Velika naj bo od 0,6 do 0,8 metra v premeru in do 0,4 metra globoka, da se dovolj zemlje zrahlja in bo dovolj prostora tudi za pravilen razpored mreže proti voluharju in gnojila (hlevski gnoj, če ga imamo možnost dobiti). Ne pozabimo tudi na kol za oporo v prvih letih in mrežo za zaščito pred divjadjo.

Sadike kupujmo v drevesnici, ki nam je najbližje in kjer so bile sadike vzgojene v podobni klimi, kot je naš sadovnjak.

Celoten postopek sajenja si lahko ogledate na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=FsCQT31vEgQ