O tem, kakšna bo prihodnost kmetijstva, se je na tradicionalnem srečanju kmetov na Ponikvi spraševal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Zdi se, da je z našo prehransko varnostjo vse v najlepšem redu. Pa ni. Države z boljšim razumevanjem tega vprašanja zelo dobro vedo, da se je v krizi treba zanesti na lastne vire. Prav slednje polagam na srce tistim, ki na koncu odločajo o usodi kmetijstva. Vaša skrb in razumevanje sta bolj nujna kot kadarkoli doslej,« je poudaril nujnost, da ohranimo slovensko kmetijstvo v obsegu, ki bo omogočal prehransko varnost Slovenije. 

»Zbrani na vseslovenskem srečanju kmetic in kmetov še enkrat sporočamo pričakovanje, da se vprašanje kmeta in kmetijstva obravnava z največjim možnim posluhom in skrbjo ter zavestjo, da bo naša krajina brez kmeta izgubila čar, ki ga s pridom izkoriščamo v turizmu in drugih dejavnostih. Tega si zanesljivo ne želimo. Temeljno poslanstvo kmetijstva naj ostane pridelava hrane.«

Največja dobrina je rodovitna zemlja

»Če bi škofa Slomška danes vprašali za mnenje o kmetijski politiki, bi nam prav gotovo priporočil varovanje največje dobrine, to je rodovitne kmetijske zemlje in ohranitev tudi majhnih kmetij, ki lahko najbolje varujejo obdelanost Slovenije, ohranjajo tradicijo, avtohtone rastline in pasme domačih živali. Vse to lahko najbolje varuje našo narodno samobitnost pred škodljivimi vplivi globalizacije in omogoči preživetje Slovencev na območju današnje Slovenije,« meni prvi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v samostojni Sloveniji prof. dr. Jože Osterc, ki je bil osrednji gost letošnjega srečanja.

Poudaril je tudi pomen povezovanja majhnih kmetij, ki večinoma ne morejo nastopati na trgu samostojno. Preseči pa je treba egoizem, ki ga je kmetom vcepil odnos države do zadružništva po drugi svetovni vojni. Kot nasvet mladim je izpostavil ustvarjalnost, ki jo zahteva delo na kmetiji, ter samostojnost in svobodo pri odločanju.

Več v Kmečkem glasu.