Majda Gumzej je že 14. leto sirarka na Uskovnici, njeni siri nastajajo v sirarni Jerom. Življenje na planini ji je v veliko veselje, ki ga rada deli s planinci, ki se pri njej ustavijo na kislem mleku, štrukljih, žgancih ali še kakšni domači dobroti s kmetije Arh iz Srednje vasi, kot so konjske in goveje domače klobase, zaseka ali suho meso iz zaseke. Ko pa pohodniki povprašajo po hlebčku sira za domov, pa ne more prav vsem ustreči. Sira je namreč premalo glede na povpraševanje, zato bi ga nekateri najraje vzeli kar iz slanice.

Majda Gumzej iz Srednje vasi v Bohinju pride na planino z začetkom junija in ostane do konca oktobra. Kako poteka vsakodnevno delo in kako je bilo nekdaj, ko se je na Uskovnici paslo tudi po 100 molznic, pa sta mi opisala skupaj z bratom Janezom Arhom, ki je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti.

Janez Arh in pastirčki Jernej, Lovro, Daša in Andraž

»Pred 40 leti smo priredili celo 1300 litrov mleka na dan in ga v skupni sirarni predelali. Na planini je bil stalni sirar, ki je pripravljal velike, 50-kilogramske kolute. Živine je bilo veliko, poleg krav tudi prašiči in kokoši, vsak kmet je imel na Uskovnici celo njivo, na kateri so izmenjaje pridelovali lan in krompir. Seno, ki ga govedo ni popaslo, so jeseni vozili v dolino, da je bilo krme dovolj za čez zimo. Takrat je bilo namreč v Bohinju še veliko njiv, danes pa so povečini travniki, zato mrva s 5 hektarov kosnih površin lahko ostane kar na planini za prihodnjo pomlad.«

Planinski sir, ki ga je vedno premalo

Letos se na Uskovnici pase sedem krav, ki so preko noči v hlevu, kjer poteka tudi molža. Ko je namolzenega 100 do 120 litrov mleka, Majda dela albuminsko in polnomastno skuto, sir in maslo, mohanta pa ne več, čeprav bi šel za med. 10 litrov mleka dnevno odkupi planinska koča za pripravo kislega mleka, pa tudi turisti, ki v času dopustov najamejo katero od številnih hišk na Uskovnici, pridejo po kakšen liter. Mleko prodaja po evro za liter in mnogi ji pravijo, da je to povsem prepoceni, saj gre za absolutno ekološko, seneno mleko. Majda pa meni: »V enem kilogramu sira je 12 litrov mleka, sir pa prodajam po 14 evrov za kilogram. Saj ne vem, če ni bolje prodati kar mleko. Toda sirarjenje me veseli, posebej zato, ker je po našem naravnem planinskem siru toliko povpraševanja. Lahko bi ga prodala veliko več, če bi ga imela. Skuta gre v promet po 7 evrov za kilogram, maslo pa po 2,5 evra za 250 gramov. Maslo nastaja v bistvu zato, ker imajo obiskovalci raje manj masten sir.«

Sir, kupljen v trgovini pod določeno blagovno znamko, je vedno istega okusa. »Na planini pa je sir vedno unikaten. Po okusu se razlikuje glede na to, kje se krave pasejo in katere planinske rožice, mnoge tudi zdravilne, pridajo nekaj h kakovosti in vsebnosti mleka. Pri predelavi s temperaturo uravnavam trdoto skute in sira ter čas zorenja. Bolj ko segreješ sirotko, bolj je skuta trda. Pri temperaturi več kot 90 oC je skuta zelo trda, pri okrog 80 oC pa bolj mehka in primerna za namaze ali za štruklje,« razlaga Majda.

»Marsikateri kilogram sira je rezerviran že veliko prej, preden je narejen, celo Avstrijci so med kupci, ki se redno ustavijo v sirarni Jerom. Mnogi povprašujejo tudi po mohantu, katerega se sicer dela vedno več, ker je zdravilen, deluje kot naravni penicilin, in če je pravilno negovan, nima nobenega neprijetnega vonja. A postopek priprave in nege mohanta je zahtevnejši kot pri siru,« pove Majda, ki ga prav zato ne izdeluje.

Majda in njeni pastirčki

Poleti Majdi Gumzej na Uskovnici delajo družbo njeni vnuki, na katere je zelo ponosna in ki so ji tudi v veliko pomoč. V času počitnic ni nikoli sama, saj so otroci na planini tudi po mesec in pol. Kot pravijo, so raje tu kot na morju. Majda verjame, da bo eden od njih nadaljeval njeno delo.

Mi pa verjamemo, da bo ona na Uskovnici še dolgo izdelovala enkratne sire in druge mlečne dobrote. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas, četudi ostali odidejo v dolino. Ko je mleka z jesenjo manj, pa pridejo na vrsto jurčki – gobarska strast, ki prevzame tudi njo in njenega brata Janeza.

Janez Arh je nosilec dopolnilne dejavnosti, doma iz Srednje vasi. Registrirano ima predelavo mleka, turistične nastanitve in prodajo domačih izdelkov, kot sta na primer koruzna moka ali žganje. Kmetija obsega 6 hektarov obdelovalne zemlje in 36 hektarov gozda. Vetrolom je podrl okrog 1500 m3 lesa, po spravilu pa je izračun pokazal le 18 do 20 evrov zaslužka po m3.