V letošnjem letu se na žalost nadaljuje trend vremenskih ekstremov, ki se kažejo v vse daljših sušnih obdobjih, izrazitih pozebah in visokih temperaturah. Kmetijska pridelava je ena izmed najbolj ranljivih gospodarskih panog, ki je odvisna od primernih temperatur in razporeditve padavin. Eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe je namakanje kmetijskih zemljišč.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) namakalni sistem opredeljuje kot skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja odločbe o uvedbi namakalnih sistemov, za katere je mogoče dobiti tudi nepovratna sredstva iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Uvedba namakalnega sistema je lahko kompleksen postopek, zato se je smiselno držati določenih korakov od ideje do uvedbe namakalnega sistema.

Analiza namenske rabe in preveritev občinskih prostorskih načrtov

Namakalni sistem se lahko v skladu z ZKZ uvede le na zemljiščih, ki so v skladu s prostorskim aktom lokalnih skupnosti opredeljena kot kmetijska zemljišča.

Območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih
Za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema je treba predhodno pridobiti vsa soglasja in dovoljenja, če predvideno območje namakalnega sistema leži na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema zahteva lokacijsko informacijo lokalne skupnosti oziroma jo pridobi po uradni dolžnosti.

Iz lokacijske informacije je razvidno, katera območja varovanj in omejitev veljajo na območju lokacije predvidenega namakalnega sistema. Najbolj pogosta so naslednja območja varovanj in omejitev:

–       območje Natura 2000, ekološko pomembno območje,

–       območje varstva kulturne dediščine,

–       varovalni pasovi infrastrukture (ceste, poti…),

–       varovalni pasovi elektroenergetskih vodov,

–       vodovarstvena območja in

–       varovalni pasovi druge infrastrukture.

Interes lastnikov zemljišč za uvedbo namakalnega sistema
Območje namakalnega sistema in namakalni sistem se načrtuje in projektira glede na izražen interes lastnikov kmetijskih zemljišč.

Pri izgradnji večjega namakalnega sistema, ki dejansko predstavlja kompleks več namakalnih sistemov (posamezna namakalna polja), je možen tudi fazen pristop h gradnji sistema. Vsekakor pa je v fazi načrtovanja treba upoštevati in imeti podatke za celoten kompleks namakalnih sistemov. Faznost izgradnje lahko temelji tudi na izraženem interesu.

Zakon o kmetijskih zemljiščih glede na lastništvo namakalnega sistema loči zasebne namakalne sisteme (v lasti fizičnih ali pravnih oseb) in lokalne namakalne sisteme (v lasti lokalnih skupnosti). V primeru lokalnega namakalnega sistema morajo lastniki zemljišč podpisati pogodbo o namakanju, s katero se zavezujejo, da bodo namakalni sistem uporabljali ter krili stroške, ki nastanejo z uporabo namakalnega sistema.

Določitev območja in oboda namakalnega sistema
Na podlagi zbranih soglasij ali podpisanih pogodb se oblikuje meja območja namakalnega sistema. Meja območja namakalnega sistema se določi tudi na podlagi namenske rabe zemljišč (kmetijska namenska raba), interesa lastnikov zemljišč (podpisane pogodbe o namakanju) ter glede na razpoložljivi vodni vir.

Ocena potreb vode za namakanje in protislansko zaščito
Glede na predvidene kulture, ki se gojijo na območju predvidenega namakalnega sistema, oziroma kulture, ki bi jih uporabniki predvidenega namakalnega sistema radi gojili, je treba oceniti potrebo vode za namakanje. Potreba se izkazuje v skupni letni količini vode, potrebne za namakanje, ter v največjem trenutnem odvzemu vode v l/s. Enako je treba določiti tudi podatke za sisteme za protislansko zaščito.

Ekonomika namakanja
Ekonomičnost (gospodarnost) namakanja določa razmerje med stroški namakanja in koristmi, ki se izkažejo v višjem in kakovostnejšem pridelku. Spremenljivi stroški namakanja so odvisni od porabe vode za namakanje, ki pa je odvisna od podnebnih razmer v sezoni pridelave, tipa tal, kulture in načina oziroma tehnike namakanja. Stalni stroški pa so stroški delovanja in vzdrževanja namakalnega sistema. Poraba vode za namakanje neposredno vpliva na stroške namakanja, zato je tehnika namakanja zelo pomembna.

Cena vode za namakanje kmetijskih površin je 0,0015 evrov/m3 (Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020 (Uradni list RS, št. 76/19)). Strošek vode pri namakanju je z vidika nizke cene vodnih povračil zanemarljiv. Povprečna cena energije za 1 m3 vode za namakanje znaša od 0,08 do 0,10 evra. Pri porabi vode 1.000 m3/ha znaša strošek energije od 80 do 100 evrov/ha. Stalni stroški za delovanje namakalnega sistema na letni ravni so povezani z vzdrževanjem sistema, zavarovanjem sistema, stroški dela in upravljanjem namakalnega sistema in znašajo povprečno od 20 do 40 evrov/ha letno pri večjih namakalnih sistemih.

Izvedba presoje vplivov na okolje
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa:

–          vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna;

–          vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje;

–          podrobnejša merila, na podlagi katerih se v predhodnem postopku ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Namakalni sistemi so v Prilogi 1: Vrste posegov v okolje, opredeljeni v poglavju A.II: Vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in osuševalnimi projekti:

–          A.II.1: če znaša površina projekta 100 ha ali več ali prostornina akumulacije vsaj 10 milijonov m3 ali več – izvede se presoja vplivov na okolje,

–          A.II.2: če znaša površina projekta 50 ha ali več – izvede se predhodni postopek presoje vplivov na okolje.

Vodno dovoljenje
Zakon o vodah v 125. členu navaja, da je vodno dovoljenje treba pridobiti za neposredno rabo vode za (med drugim) namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin. Vodno dovoljenje izdaja Direkcija RS za vode.

Gradbeno dovoljenje
Objekti so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov razvrščeni glede na namen uporabe objektov (klasifikacija CC-SI). Tako so objekti razvrščeni med enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte. Za namakalne sisteme veljajo splošna pravila, kot jih določa uredba.

Odločba o uvedbi namakanja kmetijskih zemljišč
Ko so izpolnjeni vsi pogoji, opredeljeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ministrstvo izda odločbo o uvedbi namakalnega sistema. Iz odločbe o uvedbi namakalnega sistema je razvidno:

–          meja območja namakalnega sistema;

–          katastrske občine in parcelne številke zemljišč znotraj območja namakalnega sistema;

–          katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja odvzemnega objekta;

–          katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja namakalnega sistema.

Priloga odločbe je tudi grafika, ki je strankam na vpogled pri pristojnem organu.

Navedeni koraki pomagajo potencialnim investitorjem pri uvedbi namakalnih sistemov. Za vse dodatne informacije pa naj se vlagatelji obrnejo na predstavnike javne službe kmetijskega svetovanja ali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.