Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal. Gospodarski pomen dosevkov je v pridelavi kakovostne in poceni voluminozne krme. Cvetoči dosevki (facelija, bela gorjušica, oljna redkev, ajda, perzijska in aleksandrijska detelja) so pomembni tudi za čebelarje.

“Vsak kmetovalec, ki gradi svoj kapital v dobri in kakovostni rodovitni zemlji in trajnostni skrbi ta tla, že ve, da so vmesni dosevki prihodek,” poudarja Zvonko Glažar iz semenarskega podjetja Saatbau in nadaljuje: “Za potrebe vmesnih posevkov se v poljedelstvu zelo pogosto uporabljajo rastline iz družine križnic, ki zrastejo visoko in dajo zelo dosti zelene mase.
Seme križnic je relativno poceni in zato je mnogo njiv posejanih z rastlinami iz te botanične družine. Zaradi večletne monotone uporabe tudi v kolobarju z oljno ogrščico so se v zadnjem obdobju začele intenzivno pojavljati tako bolezni kot škodljivci. Med boleznimi so pomembne predvsem plesen kapusnic, pesna listna pegavost kapusnic in golšavost kapusnic. Na posevku križnic se pojavljajo tudi gospodarsko pomembni škodljivci: bolhači, repna grizlica in kapusova muha. Stopnjujejo se primeri, da morajo pridelovalci posegati po insekticidih, če želijo ohraniti vmesni dosevek iz družine križnic. Kar je seveda potrebno pri oljni ogrščici, ki je namenjena za pridelovanje semena, iz katerega se dela olje.
Z uporabo primernih mešanic vmesnih dosevkov teh težav nimamo. To je še en razlog, zakaj se torej odločiti za mešanice.
Na podlagi poznavanja biologije in fiziologije rasti, velikosti semena posameznih rastlin in potrjenih dobrih primerov iz prakse so že pripravljene raznolike mešanice vmesnih dosevkov – vrtnarji bi jim rekli dobri sosedje. Rastline, ki so prisotne v mešanicah, so skrbno izbrane v primernem utežnem deležu, med seboj se dopolnjujejo in so zelo prilagodljive na različne rastne razmere.”

Mešanice imajo ugodnejši agronomski vpliv na tla kot samostojne vrste, občutnega pa v primerjavi s praho, če se njiv po žetvi strnih žit ne ozeleni.

Vpliv vrste dosevka na glavno poljedelsko kulturo
Velikozrnate stročnice (grah, soja, bob …) so odličen predposevek, ker pustijo v tleh atmosfersko vezan dušik in so sposobne akumuliranja in preobrazbe talnega fosforja v rastlinam prijazno obliko.
Na splošno imajo vse skupine vmesnih dosevkov (trave, križnice, metuljnice in mešanice) vpliv na večji pridelek, če jim sledi koruza, nato soja in šele potem na večji pridelek žit. Očitna je razlika vpliva na pridelek naslednje kulture, v kolikor se izvaja le praha, samo ena vrsta vmesnega dosevka ali mešanica. Trava pred koruzo je boljša kot sama praha. Trava nekaj slabše deluje na pridelek koruze kot križnice.

Zelo dobro na pridelek koruze deluje trajnostna uporaba mešanic vmesnih dosevkov.

Prednost mešanice pred čistimi vmesnimi dosevki je tudi v prilagodljivosti na različne rastne razmere. Biotsko raznovrstnost vidimo v dinamiki cvetenja, očem nevidno pa je delovanje v tleh. Mešanice, ki so sestavljene iz več vrst, imajo večjo sposobnost akumulacije in zadrževanja nitratov, ki jih niso porabile glavne kulture, zaščitijo tla pred erozijo, izboljšajo kakovost tal in zmanjšajo potrebo po nakupu mineralnih gnojil.”