Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge je bil sprejet in je začel veljati v lanskem letu. Njegov namen je bil med drugim tudi izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih. Na podlagi tega zakona je bil sprejet sklep, da za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi APK pri divjih prašičih, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

APK je bolezen, ki prizadene le prašiče, za ljudi ni nevarna.

Širi se ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev. Tveganje za vnos in širjenje APK se še poveča zaradi potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev, ki predstavljajo vir okužbe za prašiče.

Za izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje APK v Sloveniji, ter izvajanje nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Sloveniji je bil lani sprejet zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Na podlagi tega zakona je bil objavljen sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.

V ta namen so v Sloveniji začeli izvajati naslednje ukrepe:

– prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;
– izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev;
– prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči;
– izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
– ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na APK).
Namen izdaje sklepa in določitve visoke stopnje ogroženosti na celotnem ozemlju Slovenije je izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja, na podlagi katerih bomo bolezen v populaciji divjih prašičev lahko hitreje odkrili in učinkoviteje omejili na manjše območje ter preprečili širjenje med divjimi prašiči in morebiten prenos na domače prašiče.

Kakšen je namen intenzivnega odstrela divjih prašičev?

Intenziven odstrel se kot preventivni ukrep izvaja na območju celotne države. Namen intenzivnega odstrela divjih prašičev je zmanjšanje populacije divjih prašičev, ki je eden od ukrepov, ki sicer ne vpliva na možnost pojava APK pri divjih prašičih na določenem območju, bistveno pa vpliva na hitrost širjenja APK med divjimi prašiči in na čas, potreben za izkoreninjenje APK na določenem območju. S hitrostjo izkoreninjenja bolezni so seveda močno povezani stroški. Dejstvo je, da se je populacija divjih prašičev v zadnjih letih, tako v Sloveniji kot tudi drugje po Evropi močno povečala in da odstrel z konvencionalnimi načini lova na divjega prašiča ni dovolj učinkovit.  

Namen intenzivnega odstrela divjih prašičev je vzpostaviti številčnost, ki bo sprejemljiva tako glede zagotavljanja ugodnega zdravstvenega stanja kot tudi za kmetijstvo.

Da bodo lovci lahko še povečali potreben odstrel divjih prašičev (lov na divjega prašiča je namreč izredno zahteven), je zakon dovolil uporabo določenih pripomočkov in posebne opreme za orožje, kot so:

–        strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, in

–        umetnih virov svetlobe, katerih uporaba se v utemeljenih primerih lahko dovoli že v skladu z veljavno lovsko zakonodajo.

Pri tem je pomembno poudariti, da uporaba dušilcev oziroma moderatorjev zvoka lovcem ni dovoljena!

Ker so divji prašiči najbolj aktivni ravno v nočnem času in je tudi sicer nočni lov na divjega prašiča dovoljen, bo ta posebna oprema pripomogla k višji realizaciji odvzema oziroma k zmanjševanju številčnosti divjega prašiča. Poleg tega bodo lovci stimulirani z denarno nagrado ob preseganju odstrela nad osnovo, ki jo je za posamezno lovišče določil Zavod za gozdove Slovenije. Letna osnova je povprečje izvedenega letnega odvzema v letih od 2013 do vključno 2019 ter se uporabi izključno za določitev meje, nad katero se začne plačevati finančna spodbuda. Poleg te osnove, ki je vezana samo na finančno spodbudo, morajo upravljavci lovišč še vedno izvajati določila lovsko upravljavskih načrtov, ki jih v skladu z lovsko zakonodajo sprejme pristojni minister, pripravi pa Zavod za gozdove Slovenije. V teh načrtih je določen tudi minimalni številčni odvzem divjih prašičev z dovoljenimi odstopanji, ki pa nimajo nobene vsebinske povezave z letno osnovo za odvzem divjih prašičev iz zakona.

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS.

Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na spodnjo pasico.