Vinogradniki, bodite pozorni na zlato trsno rumenico
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée (FD). Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Bolezen se v vinogradih lahko zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus), ki prenaša fitoplazmo z okuženih na zdrave trte.
Zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da je za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni trte in posledično nastanka gospodarske škode poleg odstranjevanja okuženih trt ključnega pomena tudi pravočasno zatiranje ameriškega škržatka.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin je že objavila napovedi za prvo škropljenje ameriškega škržatka za vsa območja v Sloveniji. Napovedi so objavljene v prognostičnih obvestilih na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/. V obvestilih so navedena tudi fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabijo za zatiranje, ter število škropljenj, ki jih je treba opraviti v posameznih območjih. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v vinogradih za pridelavo grozdja ter v brajdah in ohišnicah v razmejenih območjih zlate trsne rumenice, v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah pa v celotni Sloveniji.
Število obveznih škropljenj in pripravki
V vinogradih za pridelavo grozdja v razmejenih območjih je v rastni dobi treba opraviti:
– Dve tretiranji v okuženih območjih v jugovzhodni Sloveniji in v severovzhodni Sloveniji. Drugega tretiranja ni treba opraviti, če vinogradnik po opravljenem prvem tretiranju spremlja ulov ameriškega škržatka in so ulovljeni manj kot 4 škržatki na ploščo na teden.
– Najmanj eno tretiranje v varovalnih pasovih v jugovzhodni Sloveniji in v severovzhodni Sloveniji. Če vinogradnik sam spremlja ulov ameriškega škržatka in če se ulovijo 4 škržatki ali več na ploščo na teden, opravi tudi drugo tretiranje.
– Najmanj eno tretiranje v celotnem razmejenem območju v zahodni Sloveniji. Priporoča se, da vinogradnik sam spremlja ulov ameriškega škržatka. Če se ulovijo 4 škržatki ali več na ploščo na teden, opravi tudi drugo tretiranje.
– Ne glede na zgoraj navedeno so v ekološki pridelavi v razmejenem območju obvezna najmanj 3 tretiranja.
V brajdah in ohišnicah v razmejenem območju je obvezno vsaj eno tretiranje v rastni dobi.
V vinogradih za pridelavo grozdja razmejenih območjih zlate trsne rumenice ter v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah ameriškega škržatka zatiramo z naslednjimi pripravki: Mospilan 20 SG, Sivanto prime, Movento SC 100 in Decis 2,5 EC.
Za prvo škropljenje uporabimo pripravke Mospilan 20 SG ali Sivanto prime ali Movento SC 100. Pripravki imajo sistemičen – rezidualni način delovanja in učinkovito zatirajo ameriškega škržatka. Ostala sredstva s kontaktnim načinom delovanja so učinkovita krajše obdobje (v povprečju le en teden).
V ekoloških vinogradih sta dovoljena pripravka Flora verde in Biotip floral.
V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je treba opraviti najmanj dve škropljenji proti ameriškemu škržatku povsod po Sloveniji, obenem pa morajo imetniki spremljati ulov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami. Če je po drugem škropljenju na rumeno lepljivo ploščo ulovljen vsaj en škržatek, je treba opraviti še tretje škropljenje.
Pravilna aplikacija fitofarmacevtskih sredstev
V času škropljenja z insekticidi mora biti zaradi varovanja čebel in drugih opraševalcev cvetoča podrast pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo. Aplikacija mora biti izvedena tako, da se prepreči zanašanje škropilne brozge na sosednje parcele.
Za doseganje večje učinkovitosti delovanja insekticidov je priporočljivo, da se škropljenje izvede v večernih oziroma nočnih urah. Rastline v času aplikacije ne smejo biti v stresu (npr. vročinski stres), sicer se učinkovitost sredstva lahko zmanjša.
Vinogradniki na okuženih območjih v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem morajo tri tedne po prvem škropljenju opraviti tudi drugo škropljenje, razen če pri spremljanju ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami ugotovijo, da so ulovljeni manj kot 4 škržatki na ploščo na teden.
Zaradi naraščanja populacije ameriškega škržatka na nekaterih območjih v Sloveniji in zaradi boljšega poznavanja stanja je priporočljivo, da vinogradniki sami spremljajo ulov ameriškega škržatka z rumenimi lepljivimi ploščami, ki jih v vinograd postavijo po opravljenem prvem škropljenju.
Pripravkov na podlagi aktivne snovi piretrin (Flora verde in Biotip floral) se ne sme uporabljati v vročini in na neposredni sončni svetlobi. Priporoča se uporabo v večernih urah in pri nižjih temperaturah zraka. Ob njihovi uporabi rastline temeljito omočimo tudi na spodnji strani listov, kjer se običajno nahaja ameriški škržatek.
Da dosežemo dobro omočenje rastlin in povečamo učinkovitost insekticidov, priporočamo povečano porabo vode (vsaj 400 l vode/ha).
Za pripravek Movento SC 100 priporočamo samostojno uporabo. Mešanje z drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi se odsvetuje zaradi možne zmanjšane učinkovitosti tega sredstva.
Razmejena območja zlate trsne rumenice
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 2. junija 2022 z odločbo na novo določila razmejena območja, ki jih sestavljajo okužena območja in varovalni pasovi. Aktualni seznam razmejenih območij z okuženimi območji in varovalnimi pasovi je objavljen na spletni strani Uprave https://www.gov.si/zlata-trsna-rumenica/.
Izbruh zlate trsne rumenice v Ljutomersko-Ormoških goricah
V lanskem letu je prišlo do večjega izbruha zlate trsne rumenice na območju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer so bile okužbe odkrite v številnih vinogradih. Zato so bili lani nekateri vinogradi izkrčeni v celoti. Na tem območju se letos že kažejo bolezenska znamenja zlate trsne rumenice, pojavlja se bledikavost listov ter vihanje listnih robov navznoter. Vinogradnike opozarjamo, da je v okuženih območjih zlate trsne rumenice v vinogradi že zdaj priporočljivo odstraniti trte z bolezenskimi znamenji. Ameriški škržatek namreč s prehranjevanjem na listih okuženih trt sprejme fitoplazmo in jo prenese na zdrave trte. Če take trte pravočasno odstranimo, s tem preprečimo prenos bolezni.